Gledališki in filmski igralec ter režiser ZVONIMIR ROGOZ se je rodil na današnji dan leta 1887 v Zagrebu. Obiskoval je dramsko šolo na Dunaju in v Zagrebu. Od leta 1919 je deset let nastopal v Ljubljani, nato pa petnajst let v Pragi, kjer je igral tudi v tridesetih filmih; tudi v znanem “Erotikonu”, v katerem je zaslovela naša igralka Ita Rina. V desetih letih svojega delovanja v Ljubljani je bil Zvonimir Rogoz eden najbolj zaželjenih gralcev; bil je ljubljenec velikega dela občinstva, pa tudi kritike. Po drugi svetovni vojni se je vrnil v Zagreb in nastopal do visoke starosti; umrl je nekaj mesecev po svojem stotem rojstnem dnevu.

—–

Fizik in publicist LAVO ČERMELJ se je rodil na današnji dan leta 1889 v Trstu. Matematiko in fiziko je študiral na Dunaju in tam doktoriral iz fizike. Najprej je poučeval na Tržaškem, leta 1929 pa je emigriral v Jugoslavijo in bil gimnazijski profesor v Ljubljani. Leta 1941 so ga aretirali, na drugem tržaškem procesu obsodili na smrt in nato pomilostli na dosmrtno ječo. Iz zapora na Elbi je 1941 leta prišel v partizane.

Po vojni je deloval v Inštitutu za mednarodna vprašanja in kot izvedenec sodeloval na mirovnih konferencah v Londonu in Parizu. Načrtno je zbiral gradivo o zatiranju Slovencev in Hrvatov na Primorskem in ustvaril temelje za znanstveno preučevanje položaja Slovencev v Italiji. Lavo Čermelj je napisal vrsto strokovnih knjig in učbenikov, bil pa je med ustanovitelji in uredniki poljudnoznanstvene naravoslovne revije Proteus.

—–

Nadvse slovesno odprtje Narodnega doma v Ljubljani je bilo na današnji dan pred 120-imi leti. Zamisel za graditev osrednjega slovenskega kulturnega hrama se je rodila leta 1869, vendar je minilo kar 27 let, preden so domoljubi za zahtevno zidavo zbrali dovolj denarja. Slavnosti ob odprtju so potekale dva dni. Prvi dan je bila v deželnem gledališču predstava Dramatičnega društva in po njej koncert vojaške godbe ter pevskih zborov, naslednji dan pa so pripravili zborovanje društva in banket s slavnostnim plesom. V novem poslopju Narodnega doma so dobili prostore telovadno društvo Sokol, čitalnica, Dramatično društvo, Ciril-Metodova družba, društvo Pravnik, Slovensko planinsko društvo in še nekateri.

—–
Narodni delavec FRANCI ZWITTER je bogoslovje študiral v Innsbrucku, pravo pa na Dunaju in v Gradcu, kjer je leta 1939 promoviral. Ker ni dobil službe, je študiral še ekonomijo na Dunaju, leta 1940 pa je bil vpoklican v nemško vojsko. Oktobra leta 1944 se je pridružil črnogorskim partizanom. Po vrnitvi na Koroško je delal na beljaškem okrajnem glavarstvu, vodil pisarno Osvobodiljne fronte za beljaški okraj in junija leta 1946 prevzel uredništvo “Slovenskega vestnika”, pozneje pa odprl svojo odvetniško pisarno.
Franci Zwitter se je že v gimnaziji vključil v prosvetno delo, leta 1948 je bil predsednik Slovenske prosvetne zveze, nekaj kasneje je ustanovil založniško in tiskarsko družbo Drava, v letih od 1955 do 1982 pa je bil predsednik Zveze slovenskih organizacij na Dunaju. Kot pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji je bil leta 1975 med začetniki vsakoletnih srečanj narodnostnih skupnosti sosednjih dežel in sodeloval v mednarodnih manjšinskih organizacijah. O pravnem, političnem in kulturnem položaju koroških Slovencev je pisal v časnike in revije na Koroškem in v Sloveniji. Franci Zwitter se je rodil na današnji dan leta 1913 v Zahomcu na Koroškem.