Naravoslovec in organizator šolstva IVAN ŠUBIC je na Dunaju končal študij prirodopisa in matematike. Po diplomi je učil na srednjih šolah v Ljubljani, po nadaljnjem izpopolnjevanju na Dunaju pa je leta 1888 postal vodja nove Strokovne šole za lesno industrijo ter Strokovne šole za umetno vezenje in šivanje čipk v Ljubljani, nato pa je vodil združeno državno obrtno šolo oziroma tehniško srednjo šolo. Ivan Šubic je bil zaslužen za zgraditev njenega poslopja ob Aškerčevi cesti v Ljubljani leta 1911 in za uvedbo različnih programov za umetnoobrtne poklice. Bil je tudi višji šolski nadzornik in dolgoletni konservator pri osrednji komisiji za varstvo umetnostnih in zgodovinskih spomenikov. Naravoslovec Ivan Šubic se je rodil na današnji dan pred 160-imi leti v Poljanah nad Škofjo Loko.
—–
Pisateljica in popotnica ALMA MAKSIMILJANA KARLIN je v Gradcu, Parizu in Londonu študirala jezike in jih kmalu obvladala deset. V začetku prve svetovne vojne se je umaknila na Švedsko in Norveško, saj je bila kot državljanka Avstro-Ogrske v Angliji nezaželena. Leta 1919 se je vrnila v rojstno Celje in v naslednjih desetih letih prepotovala velik del sveta. Med drugim si je ogledala Severno in Južno Ameriko, Tihomorske otoke, Avstralijo in Azijo. Že med potovanjem je v časopisih in revijah objavljala novele, reportaže in podlistke, po vrnitvi pa je napisala nekaj večjih del v nemščini. Nekatere izmed dvaindvajsetih knjig so ponatisnili, nekatere pa prevedli v angleščino, francoščino in finščino; troje njenih najpomembnejših popotniških knjig je takrat doseglo naklado 80.000 izvodov – to je še za današnje dni spoštovanja vredna številka; švedska pisateljica in Nobelova nagrajenka Selma Lagerlöf je Karlinovo predlagala celo za Nobelovo nagrado za književnost.
Nacisti so njene knjige uvrstili med nezaželene in prepovedane. Karlinova, ki je odklanjala njihovo ideologijo, je prenehala sodelovati z nemškimi založbami. Ko je leta 1944 izvedela, da je na seznamu talcev, je odšla v partizane in konec vojne dočakala v Bariju v Italiji. Njeno bogato etnološko in naravoslovno zbirko hrani Pokrajinski muzej v Celju, rokopisno zapuščino pa Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Alma Karlin se je rodila na današnji dan leta 1889 v Celju.
—–
Akademski pevski zbor so ustanovili v Ljubljani na današnji dan pred 90-imi leti. Približno šestdeset pevcev, študentov ljubljanske univerze, nekaj opernih solistov in gojencev ljubljanskega konservatorija je kot prvi dirigent vodil France Marolt. Zbor je bil s svojo visoko umetniško in tehnično ravnjo v letih med obema vojnama eden najboljših pri nas. Marolt je posebno pozornost posvečal sodobnemu odnosu do ljudske pesmi in v slogovno zaokroženih programih zbral celotno slovensko zborovsko izročilo od renesanse do moderne.
Odlične obdelave ljudskih pesmi so daleč presegle čitalniške okvire in okrepile nova spoznanja o našem izvirnem glasbenem izročilu. Zaradi naprednih idej se je Akademski pevski zbor večkrat bojeval za obstanek, svoje politično prepričanje pa je izrazil na zadnjem koncertu decembra leta 1941 v Unionski dvorani v Ljubljani; ta je prerasel v pravo protifašistično demonstracijo.
Tradicijo predvojnega Akademskega pevskega zbora od leta 1946 nadaljuje Akademski pevski zbor Toneta Tomšiča. Za svoje dosežke in zasluge je med drugim leta 1996 prejel najvišje državno odlikovanje »zlati častni znak svobode Republike Slovenije«, pred desetimi leti »Plaketo mesta Ljubljana« in tri leta pozneje »zlati znak Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti«.