Na današnji dan leta 1844 se je na Vrsnem pri Kobaridu rodil pesnik in prevajalec SIMON GREGORČIČ. Čeprav je želel študirati klasično filologijo, je zaradi pomanjkanja denarja in na željo staršev postal duhovnik. Bil je telesno in duševno občutljiv, nagnjen k melanholiji in zaradi duhovniškega poklica notranje razdvojen. Poeziji se je posvetil že v gimnaziji, ustvarjalni vrh pa je dosegel med službovanjem v Kobaridu in Braniku. Zbirka “Poezije”, izšla je leta 1882, je bila deležna velike pozornosti in odobravanja liberalnih kritikov, škof Anton Mahnič pa jo je obsodil zaradi dogmatične neustreznosti nekaterih pesmi. Simon Gregorčič je naš največji lirik med Jenkom in moderno. Z naivno čustvenostjo je osvežil romantično poezijo v obdobju, ki se je začelo nagibati v realizem.
—–
Na današnji dan leta 1888 so v tržaški delavski četrti svetega Jakoba slavnostno odprli Ciril-Metodovo šolo. Z njo so tržaški Slovenci po dolgoletnih prizadevanjih končno dobili šolo v maternem jeziku tudi v samem mestu, kjer je bila zaradi stoletnega množičnega doseljevanja iz širšega zaledja skoncentrirana večina slovenskega prebivalstva v Trstu.
Dotlej je slovenski šoli nasprotovala italijanska nacionalistična elita, saj je krčevito branila ekskluzivizem italijanske šole, ki je bila sredstvo proti »slavizaciji« in zagotovilo italijanske podobe Trsta. Mestni otroci slovenskih staršev so lahko tako obiskovali le italijansko šolo, kar je pospeševalo narodno asimilacijo.
Začetki nove šole v središču mesta so bili težavni, ne samo zaradi neprimernih prostorov, pač pa tudi s pravnega vidika, saj so nastajali zapleti z imenovanjem učnega osebja in s samim statusom šole. Kljub temu je v prvem šolskem letu prvi razred dokončalo in opravilo zaključne izpite 41 dečkov in 33 deklic.
V naslednjih letih je šentjakobska Ciril-Metodova šola hitro rasla in kmalu postala pravi pojem slovenskega izobraževanja v Trstu. Po prvem desetletju dela je premogla 8 razredov s 550 učenci, sredi svetovne vojne, ko je pridobila status meščanske šole in pred tem še najlepše in najmodernejše šolsko poslopje v mestu, je vanjo in v njene podružnice zahajalo skoraj dva tisoč učencev.
Šola je tako postala pomembno središče organiziranega slovenskega življenja v mestu, ki je bilo po številu prebivalcev največje slovensko mesto in hkrati pomembno kulturno središče. Ciril-Metodova šola v Trstu je svoje neprecenljivo poslanstvo opravljala vse do prisilne fašistične ukinitve leta 1930.
—–
Plesalka, slikarka ter likovna in plesna pedagoginja MARIJA VOGELNIK je leta 1939 na tehniški fakulteti v Ljubljani kot študentka Jožeta Plečnika diplomirala na oddelku za arhitekturo, ob študiju pa se je v plesni šoli Mete Vidmar oblikovala tudi v aktivno plesalko. Po drugi svetovni vojni je skupaj z Marto Paulin Brino in Živo Kraigher sooblikovala sodobno plesno pedagogiko.
Leta 1950 je na beograjski akademiji diplomirala iz slikarstva in dve leti pozneje opravila še specialko iz grafike. Hkrati je bila plesna pedagoginja za predšolske otroke v Beogradu, kar je pozneje nadaljevala v Pionirskem domu v Ljubljani. V 60-ih letih prejšnjega stoletja je bila direktorica Šole za oblikovanje ter urednica plesno-baletnega programa na Televiziji Ljubljana; vodila je tudi plesno skupino Kinetikon.
Napisala je več scenarijev za televizijske balete in snovala kostume za plesne predstave, je avtorica »Zgodovinskega pregleda sodobnega plesa na Slovenskem«, ustvarjala pa je tudi ilustracije za otroke; zanje je leta 2004 prejela Smrekarjevo nagrado za življenjsko delo. Marija Vogelnik se je rodila na današnji dan leta 1914 v Ljubljani.