Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Natanko pol stoletja je preteklo od prve oddaje “Na današnji dan« na takratnem Radiu Ljubljana.
Poleg poročil in radijskega dnevnika je to najstarejša govorna oddaja našega radia, ki je na sporedu prav vsak dan – nedelje in prazniki niso izjema!
V njej se tudi z arhivskimi posnetki spominjamo osebnosti in dogodkov iz naše, pa tudi svetovne bližnje in daljne preteklosti.
Tri desetletja je oddajo »Na današnji dan« pripravljal Milan Avguštin, nato Jurij Popov, zdaj pa že skoraj devetnajst let zanjo skrbi Pavle Jakopič.
—–
Mnogo starejši kakor NDD pa je razglas o vinskem davku. Leta 1570 so namreč kranjski deželni stanovi privolili v povišanje letnega prispevka dežele za utrjevanje Vojne krajine. V zameno za to jim je deželni knez dovolil pobirati carino za stvari, ki so jih tovorili iz dežele. Za kmete, ki so veliko trgovali z vinom, pa je najhujše breme pomenil na novo uvedeni “vinski davek”. Ta je sprožil uporniško gibanje na Dolenjskem, na Krasu in v Pázinski grofiji.
Deželni stanovi so želeli kmete vsekakor prepričati, da je ta davek potreben, zato so odločbo o njem prevedli v slovenščino in jo ukazali brati na javnih krajih. Razglas o vinskem davku, ki je bil izdan na današnji dan leta 1570, je prva uradna listina v slovenščini.
—–
Tudi za pisatelja JANEZA SVETOKRIŠKEGA lahko rečemo, da je bil prvi na nekem področju – štejemo ga namreč za začetnika slovenske govorniške proze. Janez Svetokriški, s pravim imenom Tobia Lionelli, je leta 1664 vstopil v kapucinski red in kmalu postal gvardijan. Leta 1695 se je odpovedal predstojništvu in do smrti živel kot menih v Gorici. Hitro je zaslovel kot govornik. Ko je spoznal pomen tiskane besede v domačem jeziku, je začel zapisovati svoje pridige in jih s pomočjo mecenov izdal v petih knjigah z naslovom “Sacrum promptuarium” – Sveti priročnik.
V njem je na skoraj 3000 straneh natisnil 233 pridig, razdelil pa jih je na svetniške, nedeljske in priložnostne. V njegovi prozi se pojavlja tako imenovana anekdotična novelistika. Za poznejše literarno ustvarjanje je bila tematika njegove retorike zanimiva in privlačna, tako da ga zaradi literarne spretnosti uvrščamo med utemeljitelje slovenskega proznega ustvarjanja.
Janez Svetokriški se je rodil leta 1647 v Svetem križu (danes Vipavskem Križu), umrl pa je na današnji dan leta 1714 v Gorici.
—–
SVETOSLAV PERUZZI je prvo kiparsko izobrazbo dobil na obrtni strokovni šoli v Ljubljani, nato pa je študiral na šoli za umetno obrt na Dunaju. Leta 1906 se je vrnil v Ljubljano, a se je kmalu preselil v Split in postal profesor modeliranja na obrtni šoli. Kiparil je v mavcu, bronu in kamnu. Bil je odličen portretist s poudarjenim označevanjem; zgledoval se je pri antični umetnosti, vendar je ohranil izviren osebni izraz.
Prvi uspeh je doživel leta 1903, ko je bil nagrajen njegov osnutek za spomenik cesarja Franca Jožefa I. v Ljubljani; odkrili so ga leta 1908 v sodnijskem parku, po koncu prve svetovne vojne pa so cesarjevo glavo nadomestili z doprsnim kipom Frana Miklošiča. Poleg nekaterih javnih spomenikov je Svetoslav Peruzzi ustvaril vrsto odličnih portretov, med njimi Frana Levstika, Primoža Trubarja in Ivana Cankarja. Kipar Peruzzi se je rodil na današnji dan leta 1881 v kraju Lipe na Ljubljanskem barju.
—–
Ljubljanska občinska volilna reforma, ki jo je izglasoval kranjski deželni zbor, je začela veljati na današnji dan leta 1910 hkrati s splošno volilno pravico na Kranjskem. Ta je bila svojevrstno povezana s starim volilnim sistemom tako imenovanih razredov, ki se mu avstrijske oblasti niso hotele odpovedati. Vsak izmed treh razredov je po novem volil tretjino občinskih svetovalcev, hkrati pa so število članov občinskega sveta povečali na 45 in odpravili vsakoletno obnavljanje tretjine odbornikov z volitvami.
V prvi volilni razred sta sodili dve petini po višini davka razvrščenih davkoplačevalcev – torej premožnejši meščani, v drugem razredu pa so bile preostale tri petine davkoplačevalcev, ki so plačevali več kot 30 kron osebne dohodnine, in razumniki. V novi, tretji razred so uvrstili vse druge davčne zavezance in moške, ki niso plačevali davkov, a so bili vsaj tri leta zapored prijavljeni v Ljubljani.
Velika novost te zakonodaje, sprejete pred dobrim stoletjem, pa je bila tudi volilna pravica za ženske. Ta je sicer obstajala že prej, vendar ženske niso smele glasovati osebno. Novi zakon pa je ljubljanskim ženskam odprl tudi vrata volišč, vendar je volilni red zahteval, da morajo za volilke “določiti posebno žensko volišče”. Po novem volilnem redu je bilo tudi treba prijavljati kandidatne liste in jim dati “določno in jasno oznako stranke oziroma politične, socialne ali kake druge skupine volilcev”.
—–
Pisatelj FERDO GODINA se je rodil na današnji dan leta 1912 v Dolnji Bistrici v Prekmurju. V narodnoosvobodilni boj se je vključil leta 1941 in ves čas opravljal pomembne dolžnosti. Po osvoboditvi je bil med drugim časnikar, ravnatelj založbe Slovenski knjižni zavod, upravnik Slovenske matice in dramaturg pri Triglav filmu. Pisal je črtice, novele, povesti, romane ter knjige za otroke in mladino. Njegov najuspešnejši roman so Bele tulpike; izšel je leta 1945. Pomembnejša sta še Molčeči orkester in Zaklenjeni dom, med zbirkami črtic in novel pa Krivda Jarčeve Kristine. Opisoval je predvsem preproste ljudi in pokrajino rodnega Prekmurja, sicer pa so za njegova dela značilni družbena kritičnost in humanizem ter lirična pripoved.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Natanko pol stoletja je preteklo od prve oddaje “Na današnji dan« na takratnem Radiu Ljubljana.
Poleg poročil in radijskega dnevnika je to najstarejša govorna oddaja našega radia, ki je na sporedu prav vsak dan – nedelje in prazniki niso izjema!
V njej se tudi z arhivskimi posnetki spominjamo osebnosti in dogodkov iz naše, pa tudi svetovne bližnje in daljne preteklosti.
Tri desetletja je oddajo »Na današnji dan« pripravljal Milan Avguštin, nato Jurij Popov, zdaj pa že skoraj devetnajst let zanjo skrbi Pavle Jakopič.
—–
Mnogo starejši kakor NDD pa je razglas o vinskem davku. Leta 1570 so namreč kranjski deželni stanovi privolili v povišanje letnega prispevka dežele za utrjevanje Vojne krajine. V zameno za to jim je deželni knez dovolil pobirati carino za stvari, ki so jih tovorili iz dežele. Za kmete, ki so veliko trgovali z vinom, pa je najhujše breme pomenil na novo uvedeni “vinski davek”. Ta je sprožil uporniško gibanje na Dolenjskem, na Krasu in v Pázinski grofiji.
Deželni stanovi so želeli kmete vsekakor prepričati, da je ta davek potreben, zato so odločbo o njem prevedli v slovenščino in jo ukazali brati na javnih krajih. Razglas o vinskem davku, ki je bil izdan na današnji dan leta 1570, je prva uradna listina v slovenščini.
—–
Tudi za pisatelja JANEZA SVETOKRIŠKEGA lahko rečemo, da je bil prvi na nekem področju – štejemo ga namreč za začetnika slovenske govorniške proze. Janez Svetokriški, s pravim imenom Tobia Lionelli, je leta 1664 vstopil v kapucinski red in kmalu postal gvardijan. Leta 1695 se je odpovedal predstojništvu in do smrti živel kot menih v Gorici. Hitro je zaslovel kot govornik. Ko je spoznal pomen tiskane besede v domačem jeziku, je začel zapisovati svoje pridige in jih s pomočjo mecenov izdal v petih knjigah z naslovom “Sacrum promptuarium” – Sveti priročnik.
V njem je na skoraj 3000 straneh natisnil 233 pridig, razdelil pa jih je na svetniške, nedeljske in priložnostne. V njegovi prozi se pojavlja tako imenovana anekdotična novelistika. Za poznejše literarno ustvarjanje je bila tematika njegove retorike zanimiva in privlačna, tako da ga zaradi literarne spretnosti uvrščamo med utemeljitelje slovenskega proznega ustvarjanja.
Janez Svetokriški se je rodil leta 1647 v Svetem križu (danes Vipavskem Križu), umrl pa je na današnji dan leta 1714 v Gorici.
—–
SVETOSLAV PERUZZI je prvo kiparsko izobrazbo dobil na obrtni strokovni šoli v Ljubljani, nato pa je študiral na šoli za umetno obrt na Dunaju. Leta 1906 se je vrnil v Ljubljano, a se je kmalu preselil v Split in postal profesor modeliranja na obrtni šoli. Kiparil je v mavcu, bronu in kamnu. Bil je odličen portretist s poudarjenim označevanjem; zgledoval se je pri antični umetnosti, vendar je ohranil izviren osebni izraz.
Prvi uspeh je doživel leta 1903, ko je bil nagrajen njegov osnutek za spomenik cesarja Franca Jožefa I. v Ljubljani; odkrili so ga leta 1908 v sodnijskem parku, po koncu prve svetovne vojne pa so cesarjevo glavo nadomestili z doprsnim kipom Frana Miklošiča. Poleg nekaterih javnih spomenikov je Svetoslav Peruzzi ustvaril vrsto odličnih portretov, med njimi Frana Levstika, Primoža Trubarja in Ivana Cankarja. Kipar Peruzzi se je rodil na današnji dan leta 1881 v kraju Lipe na Ljubljanskem barju.
—–
Ljubljanska občinska volilna reforma, ki jo je izglasoval kranjski deželni zbor, je začela veljati na današnji dan leta 1910 hkrati s splošno volilno pravico na Kranjskem. Ta je bila svojevrstno povezana s starim volilnim sistemom tako imenovanih razredov, ki se mu avstrijske oblasti niso hotele odpovedati. Vsak izmed treh razredov je po novem volil tretjino občinskih svetovalcev, hkrati pa so število članov občinskega sveta povečali na 45 in odpravili vsakoletno obnavljanje tretjine odbornikov z volitvami.
V prvi volilni razred sta sodili dve petini po višini davka razvrščenih davkoplačevalcev – torej premožnejši meščani, v drugem razredu pa so bile preostale tri petine davkoplačevalcev, ki so plačevali več kot 30 kron osebne dohodnine, in razumniki. V novi, tretji razred so uvrstili vse druge davčne zavezance in moške, ki niso plačevali davkov, a so bili vsaj tri leta zapored prijavljeni v Ljubljani.
Velika novost te zakonodaje, sprejete pred dobrim stoletjem, pa je bila tudi volilna pravica za ženske. Ta je sicer obstajala že prej, vendar ženske niso smele glasovati osebno. Novi zakon pa je ljubljanskim ženskam odprl tudi vrata volišč, vendar je volilni red zahteval, da morajo za volilke “določiti posebno žensko volišče”. Po novem volilnem redu je bilo tudi treba prijavljati kandidatne liste in jim dati “določno in jasno oznako stranke oziroma politične, socialne ali kake druge skupine volilcev”.
—–
Pisatelj FERDO GODINA se je rodil na današnji dan leta 1912 v Dolnji Bistrici v Prekmurju. V narodnoosvobodilni boj se je vključil leta 1941 in ves čas opravljal pomembne dolžnosti. Po osvoboditvi je bil med drugim časnikar, ravnatelj založbe Slovenski knjižni zavod, upravnik Slovenske matice in dramaturg pri Triglav filmu. Pisal je črtice, novele, povesti, romane ter knjige za otroke in mladino. Njegov najuspešnejši roman so Bele tulpike; izšel je leta 1945. Pomembnejša sta še Molčeči orkester in Zaklenjeni dom, med zbirkami črtic in novel pa Krivda Jarčeve Kristine. Opisoval je predvsem preproste ljudi in pokrajino rodnega Prekmurja, sicer pa so za njegova dela značilni družbena kritičnost in humanizem ter lirična pripoved.
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Viktor Cotič, slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Stane Urek, radijska športna legenda Redni slovenski program Radia Trst *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dušan Kermavner in “Začetki slovenske socialne demokracije” Ivan Séljak Čopič – slikar, grafik in ilustrator V koprsko luko vpluje prva čezoceanska ladja Gorica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Friderik III. v Ljubljani ustanovi škofijo Janez Kopač in kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Puntarski denarič – cena za neuresničeno zahtevo po stari pravdi Božidar Kantušer, skladatelj iz “Grupe 84” Po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov