Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Reformacija je bila gibanje za reformo nauka in obredov Rimskokatoliške cerkve v 16. stoletju. Za njen začetek štejejo današnji dan leta 1517. Takrat je nemški teolog in profesor filozofije na univerzi v Wittenbergu Martin Luther na vrata tamkajšnje cerkve nabil plakat s 95-imi tezami za prenovo Rimskokatoliške cerkve. Napadel je predvsem v Evropi zelo razširjeno trgovanje z odpustki, torej prodajanje zveličanja za denar.
Pri tem razkrivanju naraščajoče posvetnosti katoliške cerkve je našel veliko privržencev. Do srede 16. stoletja je vrsta nemških in skandinavskih vladarjev pretrgala stike z Rimom in na svojem ozemlju ustanavljala nove, luteranske cerkve. Luthrove ideje so zaznamovale tudi pomembno obdobje v zgodovini našega naroda: slovenščina je postala knjižni jezik, z njim pa se je začel razvoj moderne slovenske kulturne in narodne zavesti.
—–
Na današnji dan leta 1877 se je v Ljubljani rodil politik in gospodarstvenik ANTON ŠTEBI. Leta 1904 je v Altenburgu v Nemčiji diplomiral iz elektrotehnike, nato pa delal na Dunaju in v Sarajevu, v letih od 1920 do 24 je bil glavni inšpektor dela in načelnik odseka v ministrstvu za socialno politiko v Beogradu, nato pa med drugim tudi zastopnik češkega podjetja Škoda v Jugoslaviji. Bil je eden prvih raziskovalcev dela in delovnih razmer ter o tem napisal več člankov in knjig.
Po koncu prve svetovne vojne se je kot politik nagibal k radikalnim rešitvam; predlagal je preureditev Jugoslavije v šest ali sedem pokrajinskih samouprav ter pozneje podpiral ljudskofrontno in narodnoobrambno gibanje. Od začetka druge svetovne vojne je Anton Štebi sodeloval z Osvobodilno fronto, februarja leta 1942 pa so ga italijanski okupatorji aretirali in ustrelili kot talca.
—–
Pesnik, pisatelj, esejist in publicist BRANKO RUDOLF se je rodil na današnji dan leta 1904 v Slovenskih Konjicah. Med vojno je bil zaprt, po njej pa je bil novinar, profesor, direktor Drame in upravnik Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru ter urednik založbe Obzorja. Njegova refleksivna lirika je temeljila na tradiciji, oblikovno pa mu je bil blizu sonet. V zbirki pripovednih pesmi “Žvegla potepuhova” je skušal upodobiti stare čase v kerempuhovskem duhu, pesmi pa je začinil s štajerskimi narečnimi značilnostmi. Branko Rudolf je pisal tudi pesmi in prozo za mladino.
—–
Na policah ljubljanskih knjigarn se je na današnji dan leta 1909 pojavila drobna knjižica z naslovom “Ženinom in nevestam – Pouk za srečen zakon”. Napisal jo je ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič. V njej je bila vrsta uporabnih nasvetov, ki bi jih lahko mladi, v spolnih rečeh neizobraženi ljudje s pridom uporabljali. Vendar je bil odmev nanjo tako uničujoč, da so jo morali že po treh dneh umakniti iz prodaje.
Liberalni tisk je knjižico ljubljanskega knezoškofa ocenil kot “s tercialskim vzdihovanjem prepleten pornografičen spis” in kot takega “za navadno svinjarijo”. “Knjigo se seveda splača imeti,” je zapisal Slovenski narod, “saj je Cankarjeva Erotika prava limonada nasproti papriki, ki jo ponuja naš najvišji pastir ženinom in nevestam.” Liberalna gonja proti škofu Jegliču, ki je deset let pred tem sicer dal zažgati “pohujšljivo” Cankarjevo Erotiko, se je počasi umirila, njegov “Pouk za srečen zakon” pa so prevedli še v hrvaščino in italijanščino.
6324 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Reformacija je bila gibanje za reformo nauka in obredov Rimskokatoliške cerkve v 16. stoletju. Za njen začetek štejejo današnji dan leta 1517. Takrat je nemški teolog in profesor filozofije na univerzi v Wittenbergu Martin Luther na vrata tamkajšnje cerkve nabil plakat s 95-imi tezami za prenovo Rimskokatoliške cerkve. Napadel je predvsem v Evropi zelo razširjeno trgovanje z odpustki, torej prodajanje zveličanja za denar.
Pri tem razkrivanju naraščajoče posvetnosti katoliške cerkve je našel veliko privržencev. Do srede 16. stoletja je vrsta nemških in skandinavskih vladarjev pretrgala stike z Rimom in na svojem ozemlju ustanavljala nove, luteranske cerkve. Luthrove ideje so zaznamovale tudi pomembno obdobje v zgodovini našega naroda: slovenščina je postala knjižni jezik, z njim pa se je začel razvoj moderne slovenske kulturne in narodne zavesti.
—–
Na današnji dan leta 1877 se je v Ljubljani rodil politik in gospodarstvenik ANTON ŠTEBI. Leta 1904 je v Altenburgu v Nemčiji diplomiral iz elektrotehnike, nato pa delal na Dunaju in v Sarajevu, v letih od 1920 do 24 je bil glavni inšpektor dela in načelnik odseka v ministrstvu za socialno politiko v Beogradu, nato pa med drugim tudi zastopnik češkega podjetja Škoda v Jugoslaviji. Bil je eden prvih raziskovalcev dela in delovnih razmer ter o tem napisal več člankov in knjig.
Po koncu prve svetovne vojne se je kot politik nagibal k radikalnim rešitvam; predlagal je preureditev Jugoslavije v šest ali sedem pokrajinskih samouprav ter pozneje podpiral ljudskofrontno in narodnoobrambno gibanje. Od začetka druge svetovne vojne je Anton Štebi sodeloval z Osvobodilno fronto, februarja leta 1942 pa so ga italijanski okupatorji aretirali in ustrelili kot talca.
—–
Pesnik, pisatelj, esejist in publicist BRANKO RUDOLF se je rodil na današnji dan leta 1904 v Slovenskih Konjicah. Med vojno je bil zaprt, po njej pa je bil novinar, profesor, direktor Drame in upravnik Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru ter urednik založbe Obzorja. Njegova refleksivna lirika je temeljila na tradiciji, oblikovno pa mu je bil blizu sonet. V zbirki pripovednih pesmi “Žvegla potepuhova” je skušal upodobiti stare čase v kerempuhovskem duhu, pesmi pa je začinil s štajerskimi narečnimi značilnostmi. Branko Rudolf je pisal tudi pesmi in prozo za mladino.
—–
Na policah ljubljanskih knjigarn se je na današnji dan leta 1909 pojavila drobna knjižica z naslovom “Ženinom in nevestam – Pouk za srečen zakon”. Napisal jo je ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič. V njej je bila vrsta uporabnih nasvetov, ki bi jih lahko mladi, v spolnih rečeh neizobraženi ljudje s pridom uporabljali. Vendar je bil odmev nanjo tako uničujoč, da so jo morali že po treh dneh umakniti iz prodaje.
Liberalni tisk je knjižico ljubljanskega knezoškofa ocenil kot “s tercialskim vzdihovanjem prepleten pornografičen spis” in kot takega “za navadno svinjarijo”. “Knjigo se seveda splača imeti,” je zapisal Slovenski narod, “saj je Cankarjeva Erotika prava limonada nasproti papriki, ki jo ponuja naš najvišji pastir ženinom in nevestam.” Liberalna gonja proti škofu Jegliču, ki je deset let pred tem sicer dal zažgati “pohujšljivo” Cankarjevo Erotiko, se je počasi umirila, njegov “Pouk za srečen zakon” pa so prevedli še v hrvaščino in italijanščino.
Neveljaven email naslov