Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Delavski voditelj CARLO UČÉKAR je bil tiskar v tržaški Lloydovi tiskarni. Leta 1888 je bil med ustanovitelji socialistične delavske zveze Confederazione operaia triestina in vodil njen italijanski del (zveza je imela tudi slovenskega in nemškega), kmalu pa je vodil celotno organizacijo. Po razpustitvi zveze je leta 1894 postal predsednik organizacije Lega sociale-demokratica ter član meddeželnega tajništva socialno-demokratske stranke za Avstrijsko Primorje in Dalmacijo. Delavsko gibanje je organiziral tudi v Gorici, sicer pa so v njegovem delovanju nad internacionalističnimi pogosto prevladovali italijanski nacionalistični vidiki. Carlo Učékar se je rodil na današnji dan 1854 v Trstu.
—–
VINKO STRGAR je končal pravne študije na univerzi v Gradcu, nato pa je na visoki montanistični šoli v Leobnu kot eden prvih leta 1898 diplomiral kot rudarski inženir. Že med študijem je bil zaveden narodnjak: v Gradcu je predsedoval društvu “Triglav”, v Leobnu pa češkemu akademskemu društvu “Prokop”. Kot vodja okrožnega rudarskega urada v Ljubljani je že za časa Avstro-Ogrske uvedel slovenski jezik pri poslovanju rudarskih uradov ter slovenil nemško strokovno izrazje.
Po prvi svetovni vojni je v Ljubljani organiziral novo rudarsko glavarstvo za Slovenijo, ki je postalo vzor za druge takšne institucije po Jugoslaviji. Aktivno je sodeloval pri ustanovitvi rudarske šole v Celju in tehniške fakultete pri Univerzi v Ljubljani, že leta 1910 pa je bil soustanovitelj društva slovenskih inženirjev. Vinko Strgar se je rodil na današnji dan leta 1879 v Leskovcu pri Krškem.
—–
Na današnji dan leta 1914 se je v Zagorju ob Savi rodil pesnik CENE VIPOTNIK. Pred izbruhom 2. svetovne vojne je doštudiral romanistiko. Med vojno je bil v italijanski internaciji, po vojni pa urednik pri Cankarjevi založbi. Pesniško pot je začel pred vojno, med njo se je približal splošni problematiki časa, okupacije, trpljenja v taboriščih in osvoboditve, v povojnem obdobju pa se je vrnil k razpoloženjski in ljubezenski pesmi. Zbirko “Drevo na samem” je Cene Vipotnik izdal sorazmerno pozno, leta 1956, že v
novem valu povojnega intimizma.
—–
Na današnji dan leta 1918 je tedanja nemška vlada sprejela in podpisala zahteve antante. Tako se je končala prva svetovna vojna, ki se je začela poleti leta 1914 in je zajela 36 od takratnih 54 držav sveta. Vojaške operacije so potekale v Evropi, Aziji in Afriki. Mobiliziranih je bilo približno 70 milijonov vojakov, približno 10 milijonov jih je padlo. Vojna vihra je zajela tudi tedanje slovenske dežele. Najbolj je prizadela Posočje in soška fronta velja za najbolj krvavo fronto v zgodovini človeštva.
—–
V mesecu novembru leta 1924. sta začeli izhajati dve pomembni mladinski reviji: Mladina, glasilo svobodomiselne narodne demokratske mladine, in Križ na gori, glasilo katoliškega mladinskega gibanja, ki se je zavzemalo za svobodo, za osebno doživljanje Kristusa in tako posredno rušilo avtoriteto cerkve in katoliške slovenske ljudske stranke. Revija “Križ na gori” se je leta 1927 preimenovala v “Križ” in nadaljevala isto usmeritev. Njeni sodelavci so v slovenskem javnem življenju dobili ime “križarji”, njihova usmeritev pa “križarsko gibanje”. Reviji “Mladina” in “Križ na gori” sta imeli v naši javnosti precejšen vpliv in sta izhajali do šestojanuarske diktature, torej do januarja leta 1929.
6280 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Delavski voditelj CARLO UČÉKAR je bil tiskar v tržaški Lloydovi tiskarni. Leta 1888 je bil med ustanovitelji socialistične delavske zveze Confederazione operaia triestina in vodil njen italijanski del (zveza je imela tudi slovenskega in nemškega), kmalu pa je vodil celotno organizacijo. Po razpustitvi zveze je leta 1894 postal predsednik organizacije Lega sociale-demokratica ter član meddeželnega tajništva socialno-demokratske stranke za Avstrijsko Primorje in Dalmacijo. Delavsko gibanje je organiziral tudi v Gorici, sicer pa so v njegovem delovanju nad internacionalističnimi pogosto prevladovali italijanski nacionalistični vidiki. Carlo Učékar se je rodil na današnji dan 1854 v Trstu.
—–
VINKO STRGAR je končal pravne študije na univerzi v Gradcu, nato pa je na visoki montanistični šoli v Leobnu kot eden prvih leta 1898 diplomiral kot rudarski inženir. Že med študijem je bil zaveden narodnjak: v Gradcu je predsedoval društvu “Triglav”, v Leobnu pa češkemu akademskemu društvu “Prokop”. Kot vodja okrožnega rudarskega urada v Ljubljani je že za časa Avstro-Ogrske uvedel slovenski jezik pri poslovanju rudarskih uradov ter slovenil nemško strokovno izrazje.
Po prvi svetovni vojni je v Ljubljani organiziral novo rudarsko glavarstvo za Slovenijo, ki je postalo vzor za druge takšne institucije po Jugoslaviji. Aktivno je sodeloval pri ustanovitvi rudarske šole v Celju in tehniške fakultete pri Univerzi v Ljubljani, že leta 1910 pa je bil soustanovitelj društva slovenskih inženirjev. Vinko Strgar se je rodil na današnji dan leta 1879 v Leskovcu pri Krškem.
—–
Na današnji dan leta 1914 se je v Zagorju ob Savi rodil pesnik CENE VIPOTNIK. Pred izbruhom 2. svetovne vojne je doštudiral romanistiko. Med vojno je bil v italijanski internaciji, po vojni pa urednik pri Cankarjevi založbi. Pesniško pot je začel pred vojno, med njo se je približal splošni problematiki časa, okupacije, trpljenja v taboriščih in osvoboditve, v povojnem obdobju pa se je vrnil k razpoloženjski in ljubezenski pesmi. Zbirko “Drevo na samem” je Cene Vipotnik izdal sorazmerno pozno, leta 1956, že v
novem valu povojnega intimizma.
—–
Na današnji dan leta 1918 je tedanja nemška vlada sprejela in podpisala zahteve antante. Tako se je končala prva svetovna vojna, ki se je začela poleti leta 1914 in je zajela 36 od takratnih 54 držav sveta. Vojaške operacije so potekale v Evropi, Aziji in Afriki. Mobiliziranih je bilo približno 70 milijonov vojakov, približno 10 milijonov jih je padlo. Vojna vihra je zajela tudi tedanje slovenske dežele. Najbolj je prizadela Posočje in soška fronta velja za najbolj krvavo fronto v zgodovini človeštva.
—–
V mesecu novembru leta 1924. sta začeli izhajati dve pomembni mladinski reviji: Mladina, glasilo svobodomiselne narodne demokratske mladine, in Križ na gori, glasilo katoliškega mladinskega gibanja, ki se je zavzemalo za svobodo, za osebno doživljanje Kristusa in tako posredno rušilo avtoriteto cerkve in katoliške slovenske ljudske stranke. Revija “Križ na gori” se je leta 1927 preimenovala v “Križ” in nadaljevala isto usmeritev. Njeni sodelavci so v slovenskem javnem življenju dobili ime “križarji”, njihova usmeritev pa “križarsko gibanje”. Reviji “Mladina” in “Križ na gori” sta imeli v naši javnosti precejšen vpliv in sta izhajali do šestojanuarske diktature, torej do januarja leta 1929.
Iz zgodovine nesreč v naših gorah … Denarna reforma podonavske monarhije … Viktor Sulčič, arhitekt v Argentini … Boris Gregorka, trener na poti do olimpijskih odličij …
Matevž Ravnikar, prvi zapisovalec ugank, ljudskih pesmi in pravljic ... Ivan Jožef Tomažič, škof, ki se je uprl zahtevi nacistov ... Samopostrežne trgovine prihajajo ... Kratka zgodovina »železne zavese« ...
Satirični roman – parodija na pisateljstvo Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi veljavni
Zaradi politične neprimernosti ob profesuro Svetovni rekorder v kegljanju Direktorica Inštituta za načrtovanje družine Usmrtitev prvih partizanskih upornikov med drugo svetovno vojno
Poštni uradnik – spregledan inovator Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Montirani politični proces razveljavljen po 44 letih Nacisti odvzeli staršem 650 otrok
Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces Začetek vojne svetovnih razsežnosti
Knjige, ki so Slovence naučile brati, ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak, utemeljitelj slovenske astronomije in Kmetijska zbornica za takratno Dravsko banovino
Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi. Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah. Češki planinci in njihova koča pod Grintovci. Radio Osvobodilne fronte.
Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Vroče poletje ob Soči ionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju
Prva olimpijska kolajna v slovenskih rokah Satirik jezi gospodo Geofizik preučuje potrese Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado
Metri in kilogrami namesto starih merskih poimenovanj Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani. Koreografinja ter njene odrske in filmske stvaritve Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji.
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju Zločin v celjskem Starem piskru
Eden najopaznejših zamejskih pisateljev Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste Sedemdesetletna igralska kariera
Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Visu Tramvaj ob slovenski obali »Ave, triumphator!«
Utemeljitelj germanistike na mladi univerzi v Ljubljani. Od diplomata do antropologa. Ko so gorele slovenske vasi. Spodbuda Prešernu za Zdravljico.
Prvi knjižni katalog na Slovenskem Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Jugoslovanska ljudska armada v treh mesecih zapustila Slovenijo Kost jamskega medveda – najstarejša piščal
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Neveljaven email naslov