Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1862 je mestni svet ljubljanski potrdil “Meščanska pravila za Ljubljano”, ki jih je sestavil takratni župan Mihael Ambrož. Vsebujejo “Poduk, kako se v Ljubljani pridobiva meščanska pravica in kako oskrbuje meščansko premoženje”. Določila so podelitev meščanstva dovoljevala le … “tistim avstrijskim deželanom, ki so s svojo rodovino v dobrem slovesu, ki skažejo tóliko posestvo, da morejo ž njim svojo rodovino pošteno preživljati, in zoper ktere ne govori noben izjemávnih ali izklopívnih vzrokov. Vsak, ki meščanske pravice pridobi, mora v mestno občinsko denarnico plačati sprejemníno, ki mu jo odmeri občinski zbor; iz posebnih vzrokov se pa smejo meščani sprejemnine tudi oprostiti.”
Za pridobitev meščanstva je bilo treba zaprositi pisno, po odobritvi in prisegi ter plačilu taks pa je bil novopečeni meščan vpisan še v poseben zapisnik, ki so ga skrbno hranili. Da bi se mestna blagajna čim bolj napolnila, je oblast ukazala, da mora meščanstvo pridobiti vsak, ki ima v lasti kako meščansko hišo in se ukvarja z obrtjo.
Meščani pa so svoje pravice lahko tudi izgubili. Razlogov je bilo več: če je “prenehal biti avstrijánski državljan in kadar je v kazen obsojen, vsled ktere po kazenski postavi zgubi politične pravice; dokler pa takih postav nimamo, pa tudi, če je bil obsojen zavoljo hudodelstva ali pregreškov, ki iz dobičkarije izvirajo ali pa javno pohujšanje dajejo.”
—–
Fotograf in oblikovalec PETER KOCJANČIČ se je rodil na današnji dan leta 1895 v Podgori v Italiji. Najprej se je ukvarjal z grafičnim oblikovanjem, od leta 1930 pa s fotografijo. Kot grafik je zasnoval številne ovitke revij, oglase, ilustracije in plakate z značilno reduktivno oblikovno govorico. Med prvimi na Slovenskem je uporabljal fotografijo kot enakovredno in hkrati poudarjeno sporočilno prvino. Med vojnama se je uveljavil z liričnimi krajinami in žanrsko fotografijo. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja se je Peter Kocjančič lotil raziskovanja abstraktne fotografije in s kombiniranimi tehnikami ter s posegi v fotografsko gradivo ustvaril fantastične podobe prasvetov.
—–
Filmski režiser, scenarist in publicist ERNEST ADAMIČ se je rodil na današnji dan leta1898 v Ljubljani. Realiziral je več kot 80 kratkih filmov, na televiziji pa je v letih 1965/69 oblikoval pomembno serijo “Portreti”; v njej je predstavil številne slovenske kulturne in znanstvene delavce. Ernest Adamič je bil značilen predstavnik slovenske dokumentaristične šole petdesetih let prejšnjega stoletja, ki je težila k stilizaciji in izrazito estetskim učinkom.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1862 je mestni svet ljubljanski potrdil “Meščanska pravila za Ljubljano”, ki jih je sestavil takratni župan Mihael Ambrož. Vsebujejo “Poduk, kako se v Ljubljani pridobiva meščanska pravica in kako oskrbuje meščansko premoženje”. Določila so podelitev meščanstva dovoljevala le … “tistim avstrijskim deželanom, ki so s svojo rodovino v dobrem slovesu, ki skažejo tóliko posestvo, da morejo ž njim svojo rodovino pošteno preživljati, in zoper ktere ne govori noben izjemávnih ali izklopívnih vzrokov. Vsak, ki meščanske pravice pridobi, mora v mestno občinsko denarnico plačati sprejemníno, ki mu jo odmeri občinski zbor; iz posebnih vzrokov se pa smejo meščani sprejemnine tudi oprostiti.”
Za pridobitev meščanstva je bilo treba zaprositi pisno, po odobritvi in prisegi ter plačilu taks pa je bil novopečeni meščan vpisan še v poseben zapisnik, ki so ga skrbno hranili. Da bi se mestna blagajna čim bolj napolnila, je oblast ukazala, da mora meščanstvo pridobiti vsak, ki ima v lasti kako meščansko hišo in se ukvarja z obrtjo.
Meščani pa so svoje pravice lahko tudi izgubili. Razlogov je bilo več: če je “prenehal biti avstrijánski državljan in kadar je v kazen obsojen, vsled ktere po kazenski postavi zgubi politične pravice; dokler pa takih postav nimamo, pa tudi, če je bil obsojen zavoljo hudodelstva ali pregreškov, ki iz dobičkarije izvirajo ali pa javno pohujšanje dajejo.”
—–
Fotograf in oblikovalec PETER KOCJANČIČ se je rodil na današnji dan leta 1895 v Podgori v Italiji. Najprej se je ukvarjal z grafičnim oblikovanjem, od leta 1930 pa s fotografijo. Kot grafik je zasnoval številne ovitke revij, oglase, ilustracije in plakate z značilno reduktivno oblikovno govorico. Med prvimi na Slovenskem je uporabljal fotografijo kot enakovredno in hkrati poudarjeno sporočilno prvino. Med vojnama se je uveljavil z liričnimi krajinami in žanrsko fotografijo. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja se je Peter Kocjančič lotil raziskovanja abstraktne fotografije in s kombiniranimi tehnikami ter s posegi v fotografsko gradivo ustvaril fantastične podobe prasvetov.
—–
Filmski režiser, scenarist in publicist ERNEST ADAMIČ se je rodil na današnji dan leta1898 v Ljubljani. Realiziral je več kot 80 kratkih filmov, na televiziji pa je v letih 1965/69 oblikoval pomembno serijo “Portreti”; v njej je predstavil številne slovenske kulturne in znanstvene delavce. Ernest Adamič je bil značilen predstavnik slovenske dokumentaristične šole petdesetih let prejšnjega stoletja, ki je težila k stilizaciji in izrazito estetskim učinkom.
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zofka Kveder, prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Prva prekomorska letalska eskadrilja Skavti, gozdovniki in taborniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev Tone Kozlevčar, od pastirja do baritonista v Slovenskem oktetu Vladimir Glaser, jedrski fizik v CERN-u *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Hinko Nučič - režiser in gledališki organizator Poskus sporazuma med slovenskimi liberalnimi in katoliškimi politiki Leta 1944 - v Ljubljani prisega, pri Črnomlju pesem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lojze Dolinar, kipar in grafik z obsežnim opusom Slavko Mihelčič in opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Macherjevih 840 kilometrov poleta s toplozračnim balonom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog Stane Gabrovec na prazgodovinskem grobišču na blejski Pristavi “Planinčeva varianta” v arhangelski veji španske obrambe (šahisti vedo, za kaj gre) Vojaška obveznost in pravica do ugovora vesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivana Kremžar, uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Izid poezij Simona Gregorčiča Milan Spasić in Sergej Mašera - narodna heroja z rušilca »Zagreb« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica najbrž prvi slovenski pesnici Fanny Hausmann Anton Bezenšek ter stenografija za Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare Ko je napočil čas za slovenski televizijski dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Matej Bor: »Šel je popotnik skozi atomski vek« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan, ko se Ljubljana po doslej znanih podatkih prvič omeni v zgodovinskih virih France Stare – arheolog in slikar Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velikopotezni načrti plemiča z Bogenšperka Operni pevec Rudolf Francl – častni meščan Ljubljane Josip Slavec, ugledni predvojni gradbenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Japelj, pisec janzenistične dobe Italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana Konec parne vleke na železnicah po Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Remec - tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan Ludvik Vrečič - prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar Pionirsko delo na televiziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Brata Miklavc – pisatelja s Pohorja Stoja Puc – zlato s šahovske olimpijade v Dubrovniku Ivan Gradišek, prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov