Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

29.11.2016


Literarni in gledališki kritik, literarni zgodovinar in urednik FRANCE KOBLAR se je rodil na današnji dan leta 1889 v Železnikih. Na Dunaju je diplomiral iz slavistike in latinščine, leta 1941 pa še doktoriral. Za doktorsko disertacijo je uredil Kettejeva zbrana dela in napisal  monografsko študijo o njem. V letih od 1929 do 1941 je vodil literarni in dramski program Radia Ljubljana, v obdobju od 1952. do 1958. leta pa je bil rektor Akademije za igralsko umetnost. Bil je med prvimi člani slovenskega kluba PEN in že predvojni predsednik Društva slovenskih književnikov. Pisal je prozo in poezijo ter literarno in gledališko kritiko. Uredil je dela Ketteja, Gregorčiča, Stritarja, Bevka, Finžgarja, Preglja in Izidorja Cankarja. France Koblar je tudi prevajal pripovedna in dramska dela iz nemške in poljske književnosti.

—–

Telovadec  STANE  VIDMAR  je končal  Mahrovo trgovsko šolo v Ljubljani in nato delal v družinskem dežnikarskem podjetju. Med prvo svetovno vojno je bil avstro-ogrski častnik, leta 1917 pa je dezertiral in se nato kot prostovoljec boril na solunski fronti. Med drugo svetovno vojno je deloval v Osvobodilni fronti, leta 1942 je bil interniran v Italiji, potem pa je pobegnil v Švico. Po osvoboditvi je delal na Ministrstvu za industrijo Ljudske republike Slovenije. Stane Vidmar je začel telovaditi kot dijak pri “Sokolu” in nato tekmoval na petih mednarodnih prvenstvih; pozneje so jih priznali za svetovna prvenstva.

Na vseh je kot posameznik ali z vrsto prišel na eno izmed prvih treh mest, na slovanskem prvenstvu v Pragi leta 1912 pa je postal slovanski sokolski prvak. Leta 1919 je bil izvoljen za prvega načelnika Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pozneje se je posvetil vzgoji vaditeljev in bil mednarodni sodnik, po letu 1945 pa je deloval v Telovadni zvezi Slovenije (poznejšem “Partizanu”) ter treniral jugoslovansko olimpijsko reprezentanco. Napisal je tudi več skladb za spremljavo telovadnih vaj in bil slikar samouk. Stane Vidmar se je rodil na današnji dan leta 1891 v Ljubljani.

Dirigent  in skladatelj BOGO  LESKOVIC je na Akademiji za glasbo in gledališko umetnost na Dunaju leta 1932 diplomiral iz študija violončela in kompozicije, nekaj časa pa se je zasebno učil dirigiranja in solopetja. Leta 1940 je začel dirigirati v  gledališču v Badnu, po vojni pa je postal eden najbolj dejavnih simfoničnih dirigentov na Dunaju. Leta 1951 se je vrnil v Ljubljano in bil več kot dvajset let dirigent v Operi in Slovenski filharmoniji. Dirigiral je predvsem klasična in romantična dela, veliko pozornost pa je namenjal slovanskim avtorjem. V ospredju njegovega skladateljskega opusa je simfonija “Domovina”. Dirigent in skladatelj Bogo Leskovic se je rodil na današnji dan leta 1909 na Dunaju.

—–

Pesnik, dramatik in pripovednik  BRANKO  HOFMAN  je študiral primerjalno književnost in filozofijo, delal pa kot novinar, urednik in lektor.  Slovenski literaturi je zapustil obilno knjižno bero – osem pesniških zbirk, med njimi dve antološki, pa mladinske pripovedi, romane in publicistična dela. Na začetku svoje pesniške poti se je močneje navezal na tradicijo in značilnosti časa, nato pa je vse bolj razkrival svojo pesniško podobo.

V dramskih delih je  prikazoval stiske sodobnega ali revolucijskega časa ter moralna vprašanja  malomeščanske družbe. Izmed njegovih del sta bila najodmevnejša roman “Noč do jutra”, v katerem je obravnaval snov Golega otoka, in mladinska pripoved “Ringo Star” . Za svoje delo je Branko Hofman prejel več priznanj, med njimi dvakrat Tomšičevo in enkrat Levstikovo nagrado. Rodil se je na današnji dan leta 1929 v Rogatcu.


Na današnji dan

6245 epizod

Na današnji dan

6245 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

29.11.2016


Literarni in gledališki kritik, literarni zgodovinar in urednik FRANCE KOBLAR se je rodil na današnji dan leta 1889 v Železnikih. Na Dunaju je diplomiral iz slavistike in latinščine, leta 1941 pa še doktoriral. Za doktorsko disertacijo je uredil Kettejeva zbrana dela in napisal  monografsko študijo o njem. V letih od 1929 do 1941 je vodil literarni in dramski program Radia Ljubljana, v obdobju od 1952. do 1958. leta pa je bil rektor Akademije za igralsko umetnost. Bil je med prvimi člani slovenskega kluba PEN in že predvojni predsednik Društva slovenskih književnikov. Pisal je prozo in poezijo ter literarno in gledališko kritiko. Uredil je dela Ketteja, Gregorčiča, Stritarja, Bevka, Finžgarja, Preglja in Izidorja Cankarja. France Koblar je tudi prevajal pripovedna in dramska dela iz nemške in poljske književnosti.

—–

Telovadec  STANE  VIDMAR  je končal  Mahrovo trgovsko šolo v Ljubljani in nato delal v družinskem dežnikarskem podjetju. Med prvo svetovno vojno je bil avstro-ogrski častnik, leta 1917 pa je dezertiral in se nato kot prostovoljec boril na solunski fronti. Med drugo svetovno vojno je deloval v Osvobodilni fronti, leta 1942 je bil interniran v Italiji, potem pa je pobegnil v Švico. Po osvoboditvi je delal na Ministrstvu za industrijo Ljudske republike Slovenije. Stane Vidmar je začel telovaditi kot dijak pri “Sokolu” in nato tekmoval na petih mednarodnih prvenstvih; pozneje so jih priznali za svetovna prvenstva.

Na vseh je kot posameznik ali z vrsto prišel na eno izmed prvih treh mest, na slovanskem prvenstvu v Pragi leta 1912 pa je postal slovanski sokolski prvak. Leta 1919 je bil izvoljen za prvega načelnika Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pozneje se je posvetil vzgoji vaditeljev in bil mednarodni sodnik, po letu 1945 pa je deloval v Telovadni zvezi Slovenije (poznejšem “Partizanu”) ter treniral jugoslovansko olimpijsko reprezentanco. Napisal je tudi več skladb za spremljavo telovadnih vaj in bil slikar samouk. Stane Vidmar se je rodil na današnji dan leta 1891 v Ljubljani.

Dirigent  in skladatelj BOGO  LESKOVIC je na Akademiji za glasbo in gledališko umetnost na Dunaju leta 1932 diplomiral iz študija violončela in kompozicije, nekaj časa pa se je zasebno učil dirigiranja in solopetja. Leta 1940 je začel dirigirati v  gledališču v Badnu, po vojni pa je postal eden najbolj dejavnih simfoničnih dirigentov na Dunaju. Leta 1951 se je vrnil v Ljubljano in bil več kot dvajset let dirigent v Operi in Slovenski filharmoniji. Dirigiral je predvsem klasična in romantična dela, veliko pozornost pa je namenjal slovanskim avtorjem. V ospredju njegovega skladateljskega opusa je simfonija “Domovina”. Dirigent in skladatelj Bogo Leskovic se je rodil na današnji dan leta 1909 na Dunaju.

—–

Pesnik, dramatik in pripovednik  BRANKO  HOFMAN  je študiral primerjalno književnost in filozofijo, delal pa kot novinar, urednik in lektor.  Slovenski literaturi je zapustil obilno knjižno bero – osem pesniških zbirk, med njimi dve antološki, pa mladinske pripovedi, romane in publicistična dela. Na začetku svoje pesniške poti se je močneje navezal na tradicijo in značilnosti časa, nato pa je vse bolj razkrival svojo pesniško podobo.

V dramskih delih je  prikazoval stiske sodobnega ali revolucijskega časa ter moralna vprašanja  malomeščanske družbe. Izmed njegovih del sta bila najodmevnejša roman “Noč do jutra”, v katerem je obravnaval snov Golega otoka, in mladinska pripoved “Ringo Star” . Za svoje delo je Branko Hofman prejel več priznanj, med njimi dvakrat Tomšičevo in enkrat Levstikovo nagrado. Rodil se je na današnji dan leta 1929 v Rogatcu.


07.08.2022

Na današnji dan 7. avgust

Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp … S težavami do Narodnega doma v Celju … Slavko Jan, režiser enega izmed mejnikov v razvoju Slovenskega gledališča … Začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem …


06.08.2022

Na današnji dan 6. avgust

Morilski udar strele na Donački gori … Mileva Zakrajšek, žlahtna odrska interpretka materinskih likov … Mitja Šarabon, eden najplodovitejših piscev sonetov … Miha Mate, Ribničan piše za mladino …


05.08.2022

Na današnji dan, 5. avgust

Statut mesta Ptuj iz zgodnjega 16. stoletja … Marta Paulin - Brina, ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas … Ivan Šček, skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« … Zgodovinski uspeh alpinističnega para Mira Debelak in Stanko Tominšek v severni steni Špika …


04.08.2022

Na današnji dan, 4. avgust

Ožbalt Gutsman, jezikoslovec s Koroškega … Manica Koman, pripovedovalka pravljic in otroških zgodb … Dr. Janez Stanovnik, od krščanskega socialista do predsednika republiškega predsedstva … Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem …


03.08.2022

Na današnji dan 3. avgust

Mihael Štrukelj, redni profesor gradbeništva v Helsinkih »Pil sem te in ne izpil, Ljubezen ...« Egon Kunej, skladatelj in zborovodja Nacistične deportacije in ukradeni otroci


02.08.2022

Na današnji dan 2. avgust

Iz zgodovine nesreč v naših gorah … Denarna reforma podonavske monarhije … Viktor Sulčič, arhitekt v Argentini … Boris Gregorka, trener na poti do olimpijskih odličij …


01.08.2022

Na današnji dan - 1. avgust

Matevž Ravnikar, prvi zapisovalec ugank, ljudskih pesmi in pravljic ... Ivan Jožef Tomažič, škof, ki se je uprl zahtevi nacistov ... Samopostrežne trgovine prihajajo ... Kratka zgodovina »železne zavese« ...


31.07.2022

Na današnji dan, 31. julij

Satirični roman – parodija na pisateljstvo Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi veljavni


30.07.2022

Na današnji dan, 30. julij

Zaradi politične neprimernosti ob profesuro Svetovni rekorder v kegljanju Direktorica Inštituta za načrtovanje družine Usmrtitev prvih partizanskih upornikov med drugo svetovno vojno


29.07.2022

Na današnji dan 29. julij

Poštni uradnik – spregledan inovator Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Montirani politični proces razveljavljen po 44 letih Nacisti odvzeli staršem 650 otrok


28.07.2022

Na današnji dan 28. julij

Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces Začetek vojne svetovnih razsežnosti


27.07.2022

Na današnji dan 27. julij

Knjige, ki so Slovence naučile brati, ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak, utemeljitelj slovenske astronomije in Kmetijska zbornica za takratno Dravsko banovino


26.07.2022

Na današnji dan 26. julij

Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi. Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah. Češki planinci in njihova koča pod Grintovci. Radio Osvobodilne fronte.


25.07.2022

Na današnji dan 25. julij

Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Vroče poletje ob Soči ionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju


24.07.2022

Na današnji dan 24. julij

Prva olimpijska kolajna v slovenskih rokah Satirik jezi gospodo Geofizik preučuje potrese Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado


23.07.2022

Na današnji dan 23. julij

Metri in kilogrami namesto starih merskih poimenovanj Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani. Koreografinja ter njene odrske in filmske stvaritve Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji.


22.07.2022

Na današnji dan 22. julij

Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju Zločin v celjskem Starem piskru


21.07.2022

Na današnji dan 21. julij

Eden najopaznejših zamejskih pisateljev Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste Sedemdesetletna igralska kariera


20.07.2022

Na današnji dan 20. julij

Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Visu Tramvaj ob slovenski obali »Ave, triumphator!«


19.07.2022

Na današnji dan 19. julij

Utemeljitelj germanistike na mladi univerzi v Ljubljani. Od diplomata do antropologa. Ko so gorele slovenske vasi. Spodbuda Prešernu za Zdravljico.


Stran 41 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov