Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

29.11.2016


Literarni in gledališki kritik, literarni zgodovinar in urednik FRANCE KOBLAR se je rodil na današnji dan leta 1889 v Železnikih. Na Dunaju je diplomiral iz slavistike in latinščine, leta 1941 pa še doktoriral. Za doktorsko disertacijo je uredil Kettejeva zbrana dela in napisal  monografsko študijo o njem. V letih od 1929 do 1941 je vodil literarni in dramski program Radia Ljubljana, v obdobju od 1952. do 1958. leta pa je bil rektor Akademije za igralsko umetnost. Bil je med prvimi člani slovenskega kluba PEN in že predvojni predsednik Društva slovenskih književnikov. Pisal je prozo in poezijo ter literarno in gledališko kritiko. Uredil je dela Ketteja, Gregorčiča, Stritarja, Bevka, Finžgarja, Preglja in Izidorja Cankarja. France Koblar je tudi prevajal pripovedna in dramska dela iz nemške in poljske književnosti.

—–

Telovadec  STANE  VIDMAR  je končal  Mahrovo trgovsko šolo v Ljubljani in nato delal v družinskem dežnikarskem podjetju. Med prvo svetovno vojno je bil avstro-ogrski častnik, leta 1917 pa je dezertiral in se nato kot prostovoljec boril na solunski fronti. Med drugo svetovno vojno je deloval v Osvobodilni fronti, leta 1942 je bil interniran v Italiji, potem pa je pobegnil v Švico. Po osvoboditvi je delal na Ministrstvu za industrijo Ljudske republike Slovenije. Stane Vidmar je začel telovaditi kot dijak pri “Sokolu” in nato tekmoval na petih mednarodnih prvenstvih; pozneje so jih priznali za svetovna prvenstva.

Na vseh je kot posameznik ali z vrsto prišel na eno izmed prvih treh mest, na slovanskem prvenstvu v Pragi leta 1912 pa je postal slovanski sokolski prvak. Leta 1919 je bil izvoljen za prvega načelnika Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pozneje se je posvetil vzgoji vaditeljev in bil mednarodni sodnik, po letu 1945 pa je deloval v Telovadni zvezi Slovenije (poznejšem “Partizanu”) ter treniral jugoslovansko olimpijsko reprezentanco. Napisal je tudi več skladb za spremljavo telovadnih vaj in bil slikar samouk. Stane Vidmar se je rodil na današnji dan leta 1891 v Ljubljani.

Dirigent  in skladatelj BOGO  LESKOVIC je na Akademiji za glasbo in gledališko umetnost na Dunaju leta 1932 diplomiral iz študija violončela in kompozicije, nekaj časa pa se je zasebno učil dirigiranja in solopetja. Leta 1940 je začel dirigirati v  gledališču v Badnu, po vojni pa je postal eden najbolj dejavnih simfoničnih dirigentov na Dunaju. Leta 1951 se je vrnil v Ljubljano in bil več kot dvajset let dirigent v Operi in Slovenski filharmoniji. Dirigiral je predvsem klasična in romantična dela, veliko pozornost pa je namenjal slovanskim avtorjem. V ospredju njegovega skladateljskega opusa je simfonija “Domovina”. Dirigent in skladatelj Bogo Leskovic se je rodil na današnji dan leta 1909 na Dunaju.

—–

Pesnik, dramatik in pripovednik  BRANKO  HOFMAN  je študiral primerjalno književnost in filozofijo, delal pa kot novinar, urednik in lektor.  Slovenski literaturi je zapustil obilno knjižno bero – osem pesniških zbirk, med njimi dve antološki, pa mladinske pripovedi, romane in publicistična dela. Na začetku svoje pesniške poti se je močneje navezal na tradicijo in značilnosti časa, nato pa je vse bolj razkrival svojo pesniško podobo.

V dramskih delih je  prikazoval stiske sodobnega ali revolucijskega časa ter moralna vprašanja  malomeščanske družbe. Izmed njegovih del sta bila najodmevnejša roman “Noč do jutra”, v katerem je obravnaval snov Golega otoka, in mladinska pripoved “Ringo Star” . Za svoje delo je Branko Hofman prejel več priznanj, med njimi dvakrat Tomšičevo in enkrat Levstikovo nagrado. Rodil se je na današnji dan leta 1929 v Rogatcu.


Na današnji dan

6245 epizod

Na današnji dan

6245 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

29.11.2016


Literarni in gledališki kritik, literarni zgodovinar in urednik FRANCE KOBLAR se je rodil na današnji dan leta 1889 v Železnikih. Na Dunaju je diplomiral iz slavistike in latinščine, leta 1941 pa še doktoriral. Za doktorsko disertacijo je uredil Kettejeva zbrana dela in napisal  monografsko študijo o njem. V letih od 1929 do 1941 je vodil literarni in dramski program Radia Ljubljana, v obdobju od 1952. do 1958. leta pa je bil rektor Akademije za igralsko umetnost. Bil je med prvimi člani slovenskega kluba PEN in že predvojni predsednik Društva slovenskih književnikov. Pisal je prozo in poezijo ter literarno in gledališko kritiko. Uredil je dela Ketteja, Gregorčiča, Stritarja, Bevka, Finžgarja, Preglja in Izidorja Cankarja. France Koblar je tudi prevajal pripovedna in dramska dela iz nemške in poljske književnosti.

—–

Telovadec  STANE  VIDMAR  je končal  Mahrovo trgovsko šolo v Ljubljani in nato delal v družinskem dežnikarskem podjetju. Med prvo svetovno vojno je bil avstro-ogrski častnik, leta 1917 pa je dezertiral in se nato kot prostovoljec boril na solunski fronti. Med drugo svetovno vojno je deloval v Osvobodilni fronti, leta 1942 je bil interniran v Italiji, potem pa je pobegnil v Švico. Po osvoboditvi je delal na Ministrstvu za industrijo Ljudske republike Slovenije. Stane Vidmar je začel telovaditi kot dijak pri “Sokolu” in nato tekmoval na petih mednarodnih prvenstvih; pozneje so jih priznali za svetovna prvenstva.

Na vseh je kot posameznik ali z vrsto prišel na eno izmed prvih treh mest, na slovanskem prvenstvu v Pragi leta 1912 pa je postal slovanski sokolski prvak. Leta 1919 je bil izvoljen za prvega načelnika Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pozneje se je posvetil vzgoji vaditeljev in bil mednarodni sodnik, po letu 1945 pa je deloval v Telovadni zvezi Slovenije (poznejšem “Partizanu”) ter treniral jugoslovansko olimpijsko reprezentanco. Napisal je tudi več skladb za spremljavo telovadnih vaj in bil slikar samouk. Stane Vidmar se je rodil na današnji dan leta 1891 v Ljubljani.

Dirigent  in skladatelj BOGO  LESKOVIC je na Akademiji za glasbo in gledališko umetnost na Dunaju leta 1932 diplomiral iz študija violončela in kompozicije, nekaj časa pa se je zasebno učil dirigiranja in solopetja. Leta 1940 je začel dirigirati v  gledališču v Badnu, po vojni pa je postal eden najbolj dejavnih simfoničnih dirigentov na Dunaju. Leta 1951 se je vrnil v Ljubljano in bil več kot dvajset let dirigent v Operi in Slovenski filharmoniji. Dirigiral je predvsem klasična in romantična dela, veliko pozornost pa je namenjal slovanskim avtorjem. V ospredju njegovega skladateljskega opusa je simfonija “Domovina”. Dirigent in skladatelj Bogo Leskovic se je rodil na današnji dan leta 1909 na Dunaju.

—–

Pesnik, dramatik in pripovednik  BRANKO  HOFMAN  je študiral primerjalno književnost in filozofijo, delal pa kot novinar, urednik in lektor.  Slovenski literaturi je zapustil obilno knjižno bero – osem pesniških zbirk, med njimi dve antološki, pa mladinske pripovedi, romane in publicistična dela. Na začetku svoje pesniške poti se je močneje navezal na tradicijo in značilnosti časa, nato pa je vse bolj razkrival svojo pesniško podobo.

V dramskih delih je  prikazoval stiske sodobnega ali revolucijskega časa ter moralna vprašanja  malomeščanske družbe. Izmed njegovih del sta bila najodmevnejša roman “Noč do jutra”, v katerem je obravnaval snov Golega otoka, in mladinska pripoved “Ringo Star” . Za svoje delo je Branko Hofman prejel več priznanj, med njimi dvakrat Tomšičevo in enkrat Levstikovo nagrado. Rodil se je na današnji dan leta 1929 v Rogatcu.


31.05.2024

9. junij - Ivan Endlicher in Preporodovci (1891)

O pokopališkem redu iz sredine 18. stoletja Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča 583 slovenskih žrtev nacistične evtanazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.06.2024

8. junij - zavezniška pomoč 14. diviziji slovenske partizanske vojske (1944)

Vrtnica za Primoža Trubarja Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Zagovornik enotne in kompleksne geografske vede *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


31.05.2024

7. junij - Boris Šnuderl in Osimski sporazumi (1929)

Botanik, ki je bil tudi tržaški župan Ustanovili Glasbeno matico Prvi transport slovenskih izgnancev v Srbijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


31.05.2024

6. junij - Angela Boškin, naša prva šolana medicinska sestra (1886)

Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Začetki motornega letenja v tem delu Evrope Uporniška tajnica poljanske gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


31.05.2024

5. junij - odprtje otroške klinike v Ljubljani (1954)

Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Najtemeljitejša interpretacija oblik in vsebin Prešernovega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


31.05.2024

4. junij - katastrofalne poplave na Celjskem (1954)

45 tenoristovih let v Dunajski državni operi Britanski feldmaršal zahteval umik jugoslovanskega vojaštva Kranjčanka med tremi najboljšimi alpinistkami sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


31.05.2024

3. junij - kdo so bili »meksikajnarji« ? (1864)

Olimpionik ustreljen kot talec Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – potem pa zaradi političnega procesa na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.05.2024

2. junij - Vladimir Kos in prva slovenska knjiga, izdana na Japonskem (1924)

Pisateljica in njena zgodovinska tematika Največji upor slovenskih vojakov v avstro-ogrski armadi Prva prisega v učnih centrih Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.05.2024

1. junij - Ivan Vurnik, dosledni zagovornik funkcionalne arhitekture (1884)

Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.05.2024

31. maj - Erazem Gorše in Slovenski narodni muzej v Clevelandu (1894)

Železniška povezava Primorske z Gorenjsko Ena najopaznejših opernih poustvaritev pri nas Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.05.2024

30. maj - tromejnik med Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko (1924)

Anton Martin Slomšek – škof v Šent Andražu na Koroškem Primorski značaj v izročilu skladatelja in zborovodje Politično preslišana Majniška deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.05.2024

29. maj - šest dni Murske republike (1919)

Odločilna avtoriteta katoliške narodne stranke Skladatelj oprt na ljudsko glasbeno izročilo Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.05.2024

28. maj - Zgodovinsko društvo za slovensko Štajersko (1903)

Plemič, polihistor in znanstvenik z Bogenšperka Dolžnost svoj jezik spoštovati Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.05.2024

27. maj - igralec Janez Škof, mojster odrskega razvedrila (1924)

Kdo je Valvasorju utrl pot do Britanske kraljeve družbe ? Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov Britanske vojaške oblasti na Koroškem izročile slovenske domobrance Jugoslovanski armadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

26.maj - Vanek Šiftar, pionir preučevanja romske skupnosti v Prekmurju (1919)

Ljubezen do glasbenega izročila Beneških Slovencev Obnovitev delovanja Slovenske legije Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

25.maj - Janez Polda, začetnik modernega sloga smučarskih skokov (1924)

Goriški Slovenci na poti v begunstvo Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica za prestolonaslednika in za maršala *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

24.maj - 75 let Radia Koper in Radia Capodistria (1949)

Avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Električna luč osvetli Postojnsko jamo Urednica Cicibana in književnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

23.maj - Vladimir Šubic, arhitekt, ki je Ljubljani določil novo višinsko determinanto (1894)

Marija Mijot, narečna pesnica iz Svetega Ivana pri Trstu Anton Ogorele, soavtor Slovenskega elektrotehniškega slovarja Pekrski dogodki – uvod v jugoslovanske vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

22.maj - Slovenija 176. članica Organizacije združenih narodov (1992)

Fili Trpin in prizadevanja za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju Akademski klub Vesna – »iz naroda za narod« Dve leti in pol za 32 kilometrov prve štiripasovne avtoceste pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

21.maj - tretja Slovenska popevka in »Poletna noč« (1964)

Josip Tonkli in temelji slovenskemu denarnemu gospodarstvu na Goriškem Janko Kostnapfel - psihologovo zanimanje za človeka in njegovo vedenje Rojstna hiša Franceta Prešerna postane kulturni spomenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 7 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov