Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
FRANC GRAFENAUER je bil pred stoletjem eden pomembnejših slovenskih politikov na avstrijskem Koroškem. Od leta 1896 do 1916 je bil večkrat izvoljen v koroški deželni zbor, od leta 1907 do 1916 pa je kot edini slovenski poslanec v državnem zboru zastopal koristi koroških Slovencev, še posebno glede jezika in šolstva. Med drugim je bil pobudnik “Zilje”, prve podružnice Slovenskega planinskega društva na Koroškem. Med prvo svetovno vojno je zaradi rusofilstva in napovedovanja avstrijskega poraza izgubil mandat in bil obsojen na pet let zapora, vendar je bil leta 1917 pomiloščen. Dve leti pozneje je zastopal koroške Slovence v Narodni skupščini v Beogradu. Franc Grafenauer se je rodil na današnji dan leta 1860 v Mostah na Koroškem.
—–
Na današnji dan pred 140-imi leti se je v Trstu rodila pesnica, pripovednica, dramatičarka in publicistka MARICA GREGORČIČ STEPANČIČ. Učiteljevala je v Trstu in okolici. Svoje leposlovne prispevke, pesmi in članke o narodnostnem boju primorskih Slovencev je objavljala v vrsti revij in časopisov. Najzanimivejša so njena potopisna dela. Prepotovala je namreč vso Evropo razen Rusije. Marica Gregorčič Stepančič je napisala tudi dramo “Zâgorski biser”, zgodovinsko delo, ki predstavlja motiv Veronike Deseniške.
—–
Do burnega leta 1848, “pomladi narodov”, je Avstriji vladal cesar Ferdinand I. Habsburški; zaradi hude bolezni pa se je moral odpovedati prestolu v korist 18-letnega nečaka Franca Jožefa I.; ta je prevzel oblast na današnji dan leta 1848; od leta 1867 je bil tudi ogrski kralj. Vladal je v času, ko je Avstrija začela izgubljati položaj velesile v Evropi in tudi ozemlje. Bojeval se je za prevlado v Italiji in Nemčiji, vendar je izgubil Lombardijo in Benečijo.
Leta 1878 je okupiral Bosno in Hercegovino in skušal prodreti na Balkan. Vztrajal je pri dinastični ureditvi države in ni popuščal vplivu nacionalnih gibanj, to pa je bilo za usodo monarhije odločilno. Osebno je bil konservativen, podpiral pa je gospodarski in kulturni razvoj države. V slovenskih krajih je bil večkrat, zadnjič 1895 po ljubljanskem potresu.
Za to njegovo skrb ob hudi naravni nesreči so mu Ljubljančani ob deseti obletnici potresa sklenili postaviti spomenik, a zaradi zapletov glede lokacije so ga odkrili šele na današnji dan leta 1908, ko so slovesno proslavljali 60. obletnico cesarjevega vladanja; avstro-ogrski cesar Franc Jožef I. je sicer vladal kar 68 let. Njegov doprsni kip in druge plastike na spomeniku je upodobil kipar Svetoslav Peruzzi. Vladarjeva bista je na podstavku v parku pred ljubljanskim sodiščem stala do leta 1918, potem so jo po razpadu Avstro-Ogrske zamenjali z doprsnim kipom jezikoslovca Frana Miklošiča, delom kiparja Tineta Kosa.
—–
Gradbeniku in strokovnjaku za promet VLASTU ZEMLJIČU je študij gradbeništva onemogočil začetek druge svetovne vojne. S starši je bil izseljen na Hrvaško in tam se je pozneje pridružil partizanom. Po vojni je študij končal ter odšel na Tehniško visoko šolo v Karlsruhe v Nemčiji. Tam si je kot mlad raziskovalec nabiral prva znanja o prometu, pozneje pa se je izpopolnjeval tudi na več univerzah v Združenih državah Amerike. Po doktoratu leta 1974 je bil izvoljen za rednega profesorja na Fakulteti za gradbeništvo, arhitekturo in geodezijo v Ljubljani
Med prvimi v Sloveniji je zaznal pomembnost ekologije in ohranjanja zdravega okolja in v tem duhu sodeloval pri vseh velikih prometnih projektih. Vodilo so mu bile predvsem prometna varnost, strokovne tehnične rešitve, estetika in usklajenost s pokrajino. Med drugim je bil pobudnik, soustanovitelj in nato do upokojitve vodja Prometno-tehničnega inštituta. Vlasto Zemljič se je rodil na današnji dan leta 1919 v Solčavi.
6276 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
FRANC GRAFENAUER je bil pred stoletjem eden pomembnejših slovenskih politikov na avstrijskem Koroškem. Od leta 1896 do 1916 je bil večkrat izvoljen v koroški deželni zbor, od leta 1907 do 1916 pa je kot edini slovenski poslanec v državnem zboru zastopal koristi koroških Slovencev, še posebno glede jezika in šolstva. Med drugim je bil pobudnik “Zilje”, prve podružnice Slovenskega planinskega društva na Koroškem. Med prvo svetovno vojno je zaradi rusofilstva in napovedovanja avstrijskega poraza izgubil mandat in bil obsojen na pet let zapora, vendar je bil leta 1917 pomiloščen. Dve leti pozneje je zastopal koroške Slovence v Narodni skupščini v Beogradu. Franc Grafenauer se je rodil na današnji dan leta 1860 v Mostah na Koroškem.
—–
Na današnji dan pred 140-imi leti se je v Trstu rodila pesnica, pripovednica, dramatičarka in publicistka MARICA GREGORČIČ STEPANČIČ. Učiteljevala je v Trstu in okolici. Svoje leposlovne prispevke, pesmi in članke o narodnostnem boju primorskih Slovencev je objavljala v vrsti revij in časopisov. Najzanimivejša so njena potopisna dela. Prepotovala je namreč vso Evropo razen Rusije. Marica Gregorčič Stepančič je napisala tudi dramo “Zâgorski biser”, zgodovinsko delo, ki predstavlja motiv Veronike Deseniške.
—–
Do burnega leta 1848, “pomladi narodov”, je Avstriji vladal cesar Ferdinand I. Habsburški; zaradi hude bolezni pa se je moral odpovedati prestolu v korist 18-letnega nečaka Franca Jožefa I.; ta je prevzel oblast na današnji dan leta 1848; od leta 1867 je bil tudi ogrski kralj. Vladal je v času, ko je Avstrija začela izgubljati položaj velesile v Evropi in tudi ozemlje. Bojeval se je za prevlado v Italiji in Nemčiji, vendar je izgubil Lombardijo in Benečijo.
Leta 1878 je okupiral Bosno in Hercegovino in skušal prodreti na Balkan. Vztrajal je pri dinastični ureditvi države in ni popuščal vplivu nacionalnih gibanj, to pa je bilo za usodo monarhije odločilno. Osebno je bil konservativen, podpiral pa je gospodarski in kulturni razvoj države. V slovenskih krajih je bil večkrat, zadnjič 1895 po ljubljanskem potresu.
Za to njegovo skrb ob hudi naravni nesreči so mu Ljubljančani ob deseti obletnici potresa sklenili postaviti spomenik, a zaradi zapletov glede lokacije so ga odkrili šele na današnji dan leta 1908, ko so slovesno proslavljali 60. obletnico cesarjevega vladanja; avstro-ogrski cesar Franc Jožef I. je sicer vladal kar 68 let. Njegov doprsni kip in druge plastike na spomeniku je upodobil kipar Svetoslav Peruzzi. Vladarjeva bista je na podstavku v parku pred ljubljanskim sodiščem stala do leta 1918, potem so jo po razpadu Avstro-Ogrske zamenjali z doprsnim kipom jezikoslovca Frana Miklošiča, delom kiparja Tineta Kosa.
—–
Gradbeniku in strokovnjaku za promet VLASTU ZEMLJIČU je študij gradbeništva onemogočil začetek druge svetovne vojne. S starši je bil izseljen na Hrvaško in tam se je pozneje pridružil partizanom. Po vojni je študij končal ter odšel na Tehniško visoko šolo v Karlsruhe v Nemčiji. Tam si je kot mlad raziskovalec nabiral prva znanja o prometu, pozneje pa se je izpopolnjeval tudi na več univerzah v Združenih državah Amerike. Po doktoratu leta 1974 je bil izvoljen za rednega profesorja na Fakulteti za gradbeništvo, arhitekturo in geodezijo v Ljubljani
Med prvimi v Sloveniji je zaznal pomembnost ekologije in ohranjanja zdravega okolja in v tem duhu sodeloval pri vseh velikih prometnih projektih. Vodilo so mu bile predvsem prometna varnost, strokovne tehnične rešitve, estetika in usklajenost s pokrajino. Med drugim je bil pobudnik, soustanovitelj in nato do upokojitve vodja Prometno-tehničnega inštituta. Vlasto Zemljič se je rodil na današnji dan leta 1919 v Solčavi.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi cesarja Sigismunda … Prvi ban Dravske banovine … Plečnikov diplomant - partizanski poveljnik … Dramatik in potujoči režiser …
Od lepotnega tekmovanja do filmskega zvezdništva … Začetnik slovenske spomeniške topografije … Slovenski fantje – prisilni mobiliziranci v nemško armado … Brionska deklaracija …
Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava … Prvi slovenski župan Celja … Sekretar jugoslovanske delegacije na pariški mirovni konferenci … Dvojezični topografski napisi na avstrijskem Koroškem pred pol stoletja…
»Danes grofje Celjski in nikdar več« … Pesnik s Krasa … Spomenik Pohorskemu bataljonu … Označeno geometrično središče Slovenije …
Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa ... Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja ... Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja ... Dan slovenskih rudarjev ...
Z znanjem v pospeševanje kmetijstva ... Pionir raketne tehnike ... Glas »zlate dobe slovenske popevke« ... Sprememba stališč do slovenske osamosvojitve ...
Z znanjem proti ponemčevanju … Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča … Cesarski obisk ob odprtju mariborskega vodovodnega omrežja … Zakon o zavarovanju delavcev …
Kdo je bil krajinar z Breznice na Gorenjskem ? Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« ... Ko je Valentin Vodnik dobil spomenik ... Pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani ...
Ljubljana dobi mestni vodovod … Na češkem in slovenskem odru … Stopnjevanje nacističnega nasilja pred 80. leti … Sedem desetletij kovaškega muzeja v Kropi …
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Neveljaven email naslov