Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pripovednik FRAN JAKLIČ, bolj znan pod psevdonimom Podgoričan, se je rodil na današnji dan leta 1868 v Podgorici pri Dobrépolju. Kot učitelj je služboval v Ljubljani, Škofji Loki in na Vidmu. Objavljal je v Ljubljanskem zvonu ter Domu in svetu. Največ je pisal o kmečkem in vaškem življenju ter nadaljeval Jurčičevo pripovedno izročilo, vendar poljudno in v večerniškem slogu. Napisal je številne kratke pripovedi in nekaj povesti. V poznih letih je Fran Jaklič pisal povesti z zgodovinsko snovjo.
—–
Angleški fiziolog in učitelj govora gluhih Alexander Graham Bell je leta 1876 v Bostonu patentiral telefon. Ta še ni imel vira električne energije, temveč magnetni mikrofon. Prvi poskus s to epohalno iznajdbo na področju komunikacij pa so v Ljubljani opravili na današnji dan leta 1877. Telefon je kupilo ravnateljstvo višje realke in preizkusili so ga v pisarni deželnega predsednika.
Prvo, 140 metrov dolgo telefonsko zvezo, pa je med svojim uradom v vili nad Karlovško cesto in tovarno dal napeljati podjetnik Albert Samassa. Naprava je delovala brezhibno, in tako so naslednje leto v Ljubljani napeljali še “požarno-gasilsko” telefonsko linijo, ki naj bi omogočila hitrejše in učinkovitejše ukrepanje ob požarih. Leta 1897 je prestolnica Kranjske po dolgotrajnih prizadevanjih končno dočakala napeljavo državnega telefonskega omrežja in vključitev v medkrajevni telefonski promet med Dunajem in Trstom.
—–
Zgodovinar TONE FERENC se je rodil na današnji dan leta 1927 v Veržeju.
Diplomiral je na ljubljanski filozofski fakulteti, doktoriral pa leta 1965 na univerzi v Beogradu. Na Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani je bil vodja arhivskega in raziskovalnega oddelka, nato ravnatelj in znanstveni svetnik. Raziskoval je novejšo narodno in občo zgodovino, posebno zgodovino fašistične okupacije in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem in bil član biroja mednarodnega komiteja za zgodovino druge svetovne vojne. Kot redni profesor je od leta 1981 na filozofski fakulteti predaval zgodovino narodnoosvobodilnega boja in druge svetovne vojne.
Poleg nekaj temeljnih zgodovinskih del in problemskih monografij je napisal več kot 300 razprav in člankov, objavljenih v domačih in tujih publikacijah. Posebna odlika pisanja Toneta Ferenca pa sta bila široko zbiranje virov (mnogo problemov je prvi osvetlil tudi z gradivom iz tujih arhivov) in skrb za čim popolnejšo povezanost prikazov zgodovinskih dogajanj ter procesov v zgodovini osvobodilnega gibanja v Sloveniji in Jugoslaviji. Bogato je bilo tudi njegovo muzejsko in arhivistično delo.
—–
Danes goduje škof NIKOLÁJ iz Mire v Turčiji, svetnik, ki je umrl na današnji dan okoli leta 350. Silni val čaščenja svetega Nikolaja, ki ga pozna ves krščanski svet, se je razširil tudi k nam. Na Slovenskem ima sveti Miklavž, kot ga imenujemo, med vsemi svetniki največ cerkva, približno 200; posvečena mu je tudi ljubljanska stolnica.
Sicer pa mu pripisujejo tudi več kot 40 zavetništev. Sveti Nikolaj je na primer zavetnik devic, notarjev, gostilničarjev, trgovcev s parfumi, mornarjev, žganjárjev, ujetnikov, je priprošnjik za dobro poroko, priprošnjik v stiski in še marsikaj. Vsekakor pa je Miklavž znan predvsem kot prijatelj otrok, saj jih na večer pred svojim godom obišče in
obdari; ta običaj se je v Evropi razvil v 13. stoletju.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Pripovednik FRAN JAKLIČ, bolj znan pod psevdonimom Podgoričan, se je rodil na današnji dan leta 1868 v Podgorici pri Dobrépolju. Kot učitelj je služboval v Ljubljani, Škofji Loki in na Vidmu. Objavljal je v Ljubljanskem zvonu ter Domu in svetu. Največ je pisal o kmečkem in vaškem življenju ter nadaljeval Jurčičevo pripovedno izročilo, vendar poljudno in v večerniškem slogu. Napisal je številne kratke pripovedi in nekaj povesti. V poznih letih je Fran Jaklič pisal povesti z zgodovinsko snovjo.
—–
Angleški fiziolog in učitelj govora gluhih Alexander Graham Bell je leta 1876 v Bostonu patentiral telefon. Ta še ni imel vira električne energije, temveč magnetni mikrofon. Prvi poskus s to epohalno iznajdbo na področju komunikacij pa so v Ljubljani opravili na današnji dan leta 1877. Telefon je kupilo ravnateljstvo višje realke in preizkusili so ga v pisarni deželnega predsednika.
Prvo, 140 metrov dolgo telefonsko zvezo, pa je med svojim uradom v vili nad Karlovško cesto in tovarno dal napeljati podjetnik Albert Samassa. Naprava je delovala brezhibno, in tako so naslednje leto v Ljubljani napeljali še “požarno-gasilsko” telefonsko linijo, ki naj bi omogočila hitrejše in učinkovitejše ukrepanje ob požarih. Leta 1897 je prestolnica Kranjske po dolgotrajnih prizadevanjih končno dočakala napeljavo državnega telefonskega omrežja in vključitev v medkrajevni telefonski promet med Dunajem in Trstom.
—–
Zgodovinar TONE FERENC se je rodil na današnji dan leta 1927 v Veržeju.
Diplomiral je na ljubljanski filozofski fakulteti, doktoriral pa leta 1965 na univerzi v Beogradu. Na Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani je bil vodja arhivskega in raziskovalnega oddelka, nato ravnatelj in znanstveni svetnik. Raziskoval je novejšo narodno in občo zgodovino, posebno zgodovino fašistične okupacije in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem in bil član biroja mednarodnega komiteja za zgodovino druge svetovne vojne. Kot redni profesor je od leta 1981 na filozofski fakulteti predaval zgodovino narodnoosvobodilnega boja in druge svetovne vojne.
Poleg nekaj temeljnih zgodovinskih del in problemskih monografij je napisal več kot 300 razprav in člankov, objavljenih v domačih in tujih publikacijah. Posebna odlika pisanja Toneta Ferenca pa sta bila široko zbiranje virov (mnogo problemov je prvi osvetlil tudi z gradivom iz tujih arhivov) in skrb za čim popolnejšo povezanost prikazov zgodovinskih dogajanj ter procesov v zgodovini osvobodilnega gibanja v Sloveniji in Jugoslaviji. Bogato je bilo tudi njegovo muzejsko in arhivistično delo.
—–
Danes goduje škof NIKOLÁJ iz Mire v Turčiji, svetnik, ki je umrl na današnji dan okoli leta 350. Silni val čaščenja svetega Nikolaja, ki ga pozna ves krščanski svet, se je razširil tudi k nam. Na Slovenskem ima sveti Miklavž, kot ga imenujemo, med vsemi svetniki največ cerkva, približno 200; posvečena mu je tudi ljubljanska stolnica.
Sicer pa mu pripisujejo tudi več kot 40 zavetništev. Sveti Nikolaj je na primer zavetnik devic, notarjev, gostilničarjev, trgovcev s parfumi, mornarjev, žganjárjev, ujetnikov, je priprošnjik za dobro poroko, priprošnjik v stiski in še marsikaj. Vsekakor pa je Miklavž znan predvsem kot prijatelj otrok, saj jih na večer pred svojim godom obišče in
obdari; ta običaj se je v Evropi razvil v 13. stoletju.
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Neveljaven email naslov