Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dela stavbenika JURKA IZ LOKE so izpričana za leta od 1513 do 1529. V listinah je omenjan kot zidar in pozneje tudi kot kamnosek. 1513. leta je sodeloval pri obnovi po potresu poškodovanega gradu v Škofji Loki in pri zidavi grajskega stolpa. 1515. leta je začel dela za zidavo prezbiterija romarske cerkve v Crngrobu in pet let pozneje sklenil novo, še ohranjeno pogodbo za zidavo zvonika. Crngrobski prezbiterij dvoranskega tipa stavbenika Jurka iz Loke je kakovostno delo slovenske poznogotske arhitekture, pri katerem se kažejo vplivi severne renesanse, pa tudi za tedanji čas značilni elementi romanske retrospektive.
—–
Dramatik, pesnik in zgodovinar ANTON TOMAŽ LINHART se je rodil na današnji dan pred 260-imi leti v Radovljici. Leta 1773 je dokončal jezuitsko gimnazijo v Ljubljani in tri leta pozneje kot novinec stopil v cistercijanski samostan v Stični. Leta 1778 je izstopil iz samostana in odšel študirat na Dunaj. Po vrnitvi v Ljubljano je spoznal barona Žigo Zoisa in kmalu postal eden izmed najpomembnejših članov njegovega razsvetljenskega krožka.
Ko so ga leta 1786 izbrali za šolskega komisarja v ljubljanskem okrožju, je v treh letih na omenjenem območju ustanovil 27 podeželskih osnovnih šol. Leta 1784 je napisal “Poskus zgodovine Kranjske in drugih dežel južnih Slovanov Avstrije”. Na pobudo svojega mecena barona Zoisa je napisal prvi slovenski odrski deli – komediji “Županova Micka” in “Ta veseli dan ali Matiček se ženi”. Anton Tomaž Linhart je bil najpomembnejši slovenski preroditelj ter najdoslednejši svobodomislec in razsvetljenec.
—–
Skladatelj in zborovodja UBALD VRABEC se je rodil na današnji dan leta 1905 v Trstu. Na tamkajšnjem konservatoriju je diplomiral iz kompozicije, leta 1929 pa v Bologni še iz violine. Po dveh letih delovanja v Argentini je prišel v Slovenijo ter v Mariboru poučeval violino pri Glasbeni matici ter vodil več zborov. Od začetka druge svetovne vojne je živel v Trstu in prav tako vodil nekaj zborov, med njimi kar trideset let Tržaški komorni zbor. Komponiral je simfonično glasbo, vokalno-instrumentalno, komorno, scensko in cerkveno glasbo ter priredil približno devetdeset ljudskih pesmi, med njimi “Polka je ukazana” in “Bratci veseli vsi”. Ubald Vrabec je bil osrednja osebnost glasbenega življenja v Trstu, tudi kot glasbeni kritik in publicist v tamkajšnjem tisku in na radiu.
—–
Takoj po ustanovitvi slovenske univerze v Ljubljani leta 1919 je oživel tudi spomin na “Akademijo operozov – Akademijo delavnih” in s tem so se začela prizadevanja za ustanovitev akademije znanosti in umetnosti. Največ pobud je prišlo iz Slovenske matice. Leta 1921 je bilo ustanovljeno Znanstveno društvo za humanistične vede, leta 1931 pa še Prirodoslovno društvo. V prizadevanjih za ustanovitev akademije je bilo pomembno, da sta se akciji pridružili tudi društvi Pravnik in Narodna galerija, štiri leta pozneje pa še Univerza v Ljubljani.
Ker pri oblasteh ni bilo posluha za ustanovitev takšne institucije, je bila akademija znanosti in umetnosti ustanovljena kot običajno znanstveno društvo. Njegov občni zbor je bil na današnji dan leta 1937, za predsednika društva pa so izvolili filozofa in teologa Aleša Ušeničnika. Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani pa je na podlagi uredbe vlade Kraljevine Jugoslavije začela kot ustanova delovati 11. avgusta leta 1938.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Dela stavbenika JURKA IZ LOKE so izpričana za leta od 1513 do 1529. V listinah je omenjan kot zidar in pozneje tudi kot kamnosek. 1513. leta je sodeloval pri obnovi po potresu poškodovanega gradu v Škofji Loki in pri zidavi grajskega stolpa. 1515. leta je začel dela za zidavo prezbiterija romarske cerkve v Crngrobu in pet let pozneje sklenil novo, še ohranjeno pogodbo za zidavo zvonika. Crngrobski prezbiterij dvoranskega tipa stavbenika Jurka iz Loke je kakovostno delo slovenske poznogotske arhitekture, pri katerem se kažejo vplivi severne renesanse, pa tudi za tedanji čas značilni elementi romanske retrospektive.
—–
Dramatik, pesnik in zgodovinar ANTON TOMAŽ LINHART se je rodil na današnji dan pred 260-imi leti v Radovljici. Leta 1773 je dokončal jezuitsko gimnazijo v Ljubljani in tri leta pozneje kot novinec stopil v cistercijanski samostan v Stični. Leta 1778 je izstopil iz samostana in odšel študirat na Dunaj. Po vrnitvi v Ljubljano je spoznal barona Žigo Zoisa in kmalu postal eden izmed najpomembnejših članov njegovega razsvetljenskega krožka.
Ko so ga leta 1786 izbrali za šolskega komisarja v ljubljanskem okrožju, je v treh letih na omenjenem območju ustanovil 27 podeželskih osnovnih šol. Leta 1784 je napisal “Poskus zgodovine Kranjske in drugih dežel južnih Slovanov Avstrije”. Na pobudo svojega mecena barona Zoisa je napisal prvi slovenski odrski deli – komediji “Županova Micka” in “Ta veseli dan ali Matiček se ženi”. Anton Tomaž Linhart je bil najpomembnejši slovenski preroditelj ter najdoslednejši svobodomislec in razsvetljenec.
—–
Skladatelj in zborovodja UBALD VRABEC se je rodil na današnji dan leta 1905 v Trstu. Na tamkajšnjem konservatoriju je diplomiral iz kompozicije, leta 1929 pa v Bologni še iz violine. Po dveh letih delovanja v Argentini je prišel v Slovenijo ter v Mariboru poučeval violino pri Glasbeni matici ter vodil več zborov. Od začetka druge svetovne vojne je živel v Trstu in prav tako vodil nekaj zborov, med njimi kar trideset let Tržaški komorni zbor. Komponiral je simfonično glasbo, vokalno-instrumentalno, komorno, scensko in cerkveno glasbo ter priredil približno devetdeset ljudskih pesmi, med njimi “Polka je ukazana” in “Bratci veseli vsi”. Ubald Vrabec je bil osrednja osebnost glasbenega življenja v Trstu, tudi kot glasbeni kritik in publicist v tamkajšnjem tisku in na radiu.
—–
Takoj po ustanovitvi slovenske univerze v Ljubljani leta 1919 je oživel tudi spomin na “Akademijo operozov – Akademijo delavnih” in s tem so se začela prizadevanja za ustanovitev akademije znanosti in umetnosti. Največ pobud je prišlo iz Slovenske matice. Leta 1921 je bilo ustanovljeno Znanstveno društvo za humanistične vede, leta 1931 pa še Prirodoslovno društvo. V prizadevanjih za ustanovitev akademije je bilo pomembno, da sta se akciji pridružili tudi društvi Pravnik in Narodna galerija, štiri leta pozneje pa še Univerza v Ljubljani.
Ker pri oblasteh ni bilo posluha za ustanovitev takšne institucije, je bila akademija znanosti in umetnosti ustanovljena kot običajno znanstveno društvo. Njegov občni zbor je bil na današnji dan leta 1937, za predsednika društva pa so izvolili filozofa in teologa Aleša Ušeničnika. Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani pa je na podlagi uredbe vlade Kraljevine Jugoslavije začela kot ustanova delovati 11. avgusta leta 1938.
Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Strokovnjak za delovno pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor planinske markacije Diplomat, ki je emigriral v Združene države Amerike Znanstveno o samomoru in samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske? Tehnični oče slovenskega radia Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih promotorjev lepot Savinjskih Alp Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva doktorica znanosti na ljubljanski univerzi Upornik na seznamu usmrčenih z lažnim imenom Pol stoletja od potresa na Kozjanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi civilno bolnišnico Vplivno politično ime na Goriško-Gradiščanskem Neprecenljiva gradbenikova podpora arhitektu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kraljevo ime ubranilo univerzo pred grožnjo ukinitve Obnovljeno delovanje Rdečega križa Fotoreporter žrtev srbskih paravojaških sil *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš največji predvojni glasbeni modernist Cistercijan in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Temperamentni umetniški značaj Preučevalec arhitekturne in urbanistične dediščine na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reka Drava je bila 975 let cerkvenoupravna meja Tragična usoda »pesnika zelene pomladi« Prvi sporazum Tito−Šubašić "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Raziskovalec zgodovine slovenskega slovstva Lirski sopran za klasične operne vloge Temeljni kamen za prvi visoki objekt v Novi Gorici "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnik, pisatelj in urednik z Okiča pri Boštanju »Beatin dnevnik« − roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Zgodovinski Triglav za dan razglasitve samostojnosti "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih raziskovalcev prazgodovine primorskega prostora Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Nova povojna šolska zakonodaja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna zavzetost publicista in politika Ustanovitelj Akademske založbe Igralec razgibanega temperamenta – polnega mediteranskega duha *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov