Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1888 se je v Závodnjah pri Šoštanju rodil kipar IVAN NÁPOTNIK. Po šolanju na umetnoobrtni in strokovni šoli v Ljubljani je naprej delal pri dunajskem kiparju Zéleznyju, nato je študiral na tamkajšnji akademiji in na njej končal tudi specialko. Med vojnama je živel kot kmetovalec in kipar v Zavodnjah, nato pa v Šoštanju. V tem kraju je od leta 1960 njemu posvečena stalna galerija. Oblikoval je v kamnu, bronu, mavcu in predvsem v lesu. Slogovno je izhajal iz primorskega rezbarskega oblikovanja in baročne tradicije, tema pa je dodal nekaj secesijskih značilnosti. Najštevilnejši Napotnikovi kipi so ženske figure, pogosto čustveno in čutno do erotičnosti stopnjevani akti, ki se, zajeti v leseno deblo, vzpenjajo in vrtinčijo.
—–
Zgodovinar MILKO KOS se je rodil na današnji dan leta 1892 v Gorici. Največ pozornosti je posvetil predvsem zgodovini kolonizacije slovenskega ozemlja v srednjem veku. Pri tem je uvedel metodo, kakršna je z uporabo novih vrst virov nastajala na prelomu 19. in 20. stoletja Ta metoda označuje tudi njegove razprave o kolonizacijski zgodovini posameznih pokrajin: od Koroške in Prekmurja do Posočja in Istre. Njegovi najpomembnejši deli sta prva znanstvena sinteza slovenske srednjeveške zgodovine “Zgodovina Slovencev od naselitve do petnajstega stoletja” in kolektivno delo “Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev”. V rokopisu je ostala nedokončana velika zgodovina kolonizacije, ki je nastajala skoraj pol stoletja. Milko Kos je od leta 1940 pa do smrti leta 1972 veljal za vodilnega slovenskega zgodovinarja.
—-
Arheologinja LJUDMILA PLESNIČAR GEC je leta 1956 diplomirala na filozofski fakulteti v Ljubljani, doktorirala pa leta 1975. Sprva je delala v Kopru, od leta 1961 pa je bila vodja arheološkega oddelka v Mestnem muzeju v Ljubljani. Njeno osrednje terensko, muzealsko in znanstveno-raziskovalno področje je bila antična Emona. Med številnimi in zahtevnimi izkopavanji v šestdesetih letih prejšnjega stoletja je odkrila emonski forum, starokrščansko središče s krstilnico, severna mestna vrata, stanovanjske predele in nekropole. Za številna med njimi si je prizadevala, da bi jih vključili v sodobno urbano okolje, in velikokrat tudi uspela.
Bistveno je dopolnila urbanistično podobo Emone, z bogatim in raznolikim arheološkim gradivom je v muzejskih predstavitvah pokazala izseke iz življenja v Emoni in z znanstveno analizo dediščine ugotovila njene časovne mejnike. Za svoje delo je prejela najvišje muzealsko priznanje Valvasorjevo nagrado, za odlične dosežke na področju varovanja kulturne dediščine Častni znak svobode Republike Slovenije ter leta 2000 nagrado Slovenskega arheološkega društva za življenjsko delo. Ljudmila Plesničar Gec se je rodila na današnji dan leta 1931 v Sežani.
—–
Ameriškega pevca zabavne glasbe in filmskega igralca FRANKA SINATRO je leta 1939 kot obetavnega pevca v svoj jazzovski orkester povabil Harry James; poslej je nastopal z njim in nato z orkestrom Tommyja Dorseya. Ob koncu druge svetovne vojne je Združenih državah Amerike postal znan po nastopanju v radijskem šovu “Your hit parade”, pozneje pa je s prijetnim ležernim petjem in s pretanjenim občutkom za swing posnel vrsto uspešnic, ki so obkrožile svet Bil je tudi priljubljen filmski igralec; njegove pomembnejše vloge so bile v filmih Od tod do večnosti, Mož z zlato roko, Nekateri so pritekli in Detektiv. Frank Sinatra se je rodil na današnji dan pred sto leti v New Yerseyju v Združenih državah Amerike.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1888 se je v Závodnjah pri Šoštanju rodil kipar IVAN NÁPOTNIK. Po šolanju na umetnoobrtni in strokovni šoli v Ljubljani je naprej delal pri dunajskem kiparju Zéleznyju, nato je študiral na tamkajšnji akademiji in na njej končal tudi specialko. Med vojnama je živel kot kmetovalec in kipar v Zavodnjah, nato pa v Šoštanju. V tem kraju je od leta 1960 njemu posvečena stalna galerija. Oblikoval je v kamnu, bronu, mavcu in predvsem v lesu. Slogovno je izhajal iz primorskega rezbarskega oblikovanja in baročne tradicije, tema pa je dodal nekaj secesijskih značilnosti. Najštevilnejši Napotnikovi kipi so ženske figure, pogosto čustveno in čutno do erotičnosti stopnjevani akti, ki se, zajeti v leseno deblo, vzpenjajo in vrtinčijo.
—–
Zgodovinar MILKO KOS se je rodil na današnji dan leta 1892 v Gorici. Največ pozornosti je posvetil predvsem zgodovini kolonizacije slovenskega ozemlja v srednjem veku. Pri tem je uvedel metodo, kakršna je z uporabo novih vrst virov nastajala na prelomu 19. in 20. stoletja Ta metoda označuje tudi njegove razprave o kolonizacijski zgodovini posameznih pokrajin: od Koroške in Prekmurja do Posočja in Istre. Njegovi najpomembnejši deli sta prva znanstvena sinteza slovenske srednjeveške zgodovine “Zgodovina Slovencev od naselitve do petnajstega stoletja” in kolektivno delo “Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev”. V rokopisu je ostala nedokončana velika zgodovina kolonizacije, ki je nastajala skoraj pol stoletja. Milko Kos je od leta 1940 pa do smrti leta 1972 veljal za vodilnega slovenskega zgodovinarja.
—-
Arheologinja LJUDMILA PLESNIČAR GEC je leta 1956 diplomirala na filozofski fakulteti v Ljubljani, doktorirala pa leta 1975. Sprva je delala v Kopru, od leta 1961 pa je bila vodja arheološkega oddelka v Mestnem muzeju v Ljubljani. Njeno osrednje terensko, muzealsko in znanstveno-raziskovalno področje je bila antična Emona. Med številnimi in zahtevnimi izkopavanji v šestdesetih letih prejšnjega stoletja je odkrila emonski forum, starokrščansko središče s krstilnico, severna mestna vrata, stanovanjske predele in nekropole. Za številna med njimi si je prizadevala, da bi jih vključili v sodobno urbano okolje, in velikokrat tudi uspela.
Bistveno je dopolnila urbanistično podobo Emone, z bogatim in raznolikim arheološkim gradivom je v muzejskih predstavitvah pokazala izseke iz življenja v Emoni in z znanstveno analizo dediščine ugotovila njene časovne mejnike. Za svoje delo je prejela najvišje muzealsko priznanje Valvasorjevo nagrado, za odlične dosežke na področju varovanja kulturne dediščine Častni znak svobode Republike Slovenije ter leta 2000 nagrado Slovenskega arheološkega društva za življenjsko delo. Ljudmila Plesničar Gec se je rodila na današnji dan leta 1931 v Sežani.
—–
Ameriškega pevca zabavne glasbe in filmskega igralca FRANKA SINATRO je leta 1939 kot obetavnega pevca v svoj jazzovski orkester povabil Harry James; poslej je nastopal z njim in nato z orkestrom Tommyja Dorseya. Ob koncu druge svetovne vojne je Združenih državah Amerike postal znan po nastopanju v radijskem šovu “Your hit parade”, pozneje pa je s prijetnim ležernim petjem in s pretanjenim občutkom za swing posnel vrsto uspešnic, ki so obkrožile svet Bil je tudi priljubljen filmski igralec; njegove pomembnejše vloge so bile v filmih Od tod do večnosti, Mož z zlato roko, Nekateri so pritekli in Detektiv. Frank Sinatra se je rodil na današnji dan pred sto leti v New Yerseyju v Združenih državah Amerike.
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov