Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skladatelj ANTÓN FOERSTER se je rodil na današnji dan leta 1837 v Ósenicah na Češkem. Leta 1867 je prišel v Ljubljano ter kmalu zaslovel kot zborovodja narodne čitalnice in dirigent dramatičnega društva ter vodja zbora v ljubljanski stolnici. Bil je tudi učitelj glasbe na srednjih šolah. Napisal je vrsto imenitnih zborovskih pesmi, orgelskih in drugih skladb. Vse njegove stvaritve odlikujeta izvrstna kompozicijska tehnika in pristno lirično čustvo. Njegovo najbolj znano delo je opera “Gorenjski slavček”. Anton Foerster jo je napisal leta 1872, ostaja pa živa in priljubljena še dandanes.
—–
IVANA KOBILCA je zagotovo naša najpomembnejša slikarka. Študirala je na Dunaju, v Münchnu, Firencah in Parizu; tam je razstavljala tudi v slovitem Salonu. Od leta 1897 do leta 1905 je v Sarajevu vneto ustvarjala in odkrivala skrivnostni svet Orienta, nato je živela v Berlinu, od začetka prve svetovne vojne do svoje smrti pa v Ljubljani. Po socialnem izvoru, načinu življenja, umetnostnih idealih in delu je bila izrazita meščanska umetnica. Pripadala je rodu slovenskih realistov, ki so najpomembnejša dela ustvarili v zadnji tretjini 19. stoletja.
Njen najpomembnejši prispevek k slovenski umetnosti je nastal, ko je živela v tujini. Težišče njenega dela je bilo figuralno slikarstvo, še posebno porteti in žanrske upodobitve. Med najbolj znanimi slikami so “Kofetarica”, “Poletje”, “Otroci v travi” in “Pariška branjevka”, sicer pa glavnina njenega opusa pripada tradiciji evropske meščanske umetnosti, ki je ovrednotila človeka kot pomemben slikarski motiv, tako samega kot povezanega z delovnim okoljem in naravo. Ivana Kobilca se je rodila na današnji dan leta 1861 v Ljubljani.
—–
Pianistka in pedagoginja ZORA ZARNIK se je rodila na današnji dan leta 1904 v Zagorju ob Savi. Leta 1926 je absolvirala srednjo stopnjo konservatorija v Ljubljani, nato pa študirala na Mojstrski šoli konservatorija v Pragi in Brnu ter na glasbeni šoli v Parizu. Pred drugo svetovno vojno je poučevala na šoli Glasbene matice, po njej pa je bila redna profesorica na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Koncertirala je samostojno in v komornih zasedbah, kot pedagoginja pa je Zora Zarnik med prvimi uvedla moderno klavirsko tehniko, ki je temeljila na fizioloških in anatomskih načelih.
—–
Na današnji dan leta 1958 je Frane Milčinski – Ježek odpeljal znameniti ljubljanski tramvaj na zadnjo vožnjo izpred ljubljanskega Magistrata v remizo v Šiški – tega dne so namreč ukinili še njegovo zadnjo progo. Kljub deževnemu vremenu se je od priljubljene “električne cestne železnice” poslovila množica Ljubljančanov. Pred mestno hišo so na eni strani stali stari tramvajski vozovi, na drugi novi avtobusi. Ježek, preoblečen v cesarja Franca Jožefa, je opravil slovesen pogrebni obred, ob njem pa je nastopilo še nekaj drugih dramskih igralcev, ki so s humorističnimi skeči in kratkimi zgodbicami opisovali več kot pol stoletja dolgo življenje tramvaja. Prva tramvajska proga je namreč začela obratovati 6. septembra leta 1901.
Po Stritarjevi ulici, na Tromostovju in Prešernovem trgu ter po Čopovi je zaradi množice “pogrebcev” zastal ves promet, le poslednji tramvaj – ovešen z venci in črnimi zastavami – se je počasi prebijal skoznje in odpeljal zadnje potnike proti remizi. Po tem veličastnem slovesu od legendarnega tramvaja – v njegovih prvih letih so mu Ljubljančani pravili tudi “trambulaj” ali “drvarnica” ali celo “pocestnica” – so novi avtobusi takoj prevzeli svojo dolžnost in začeli voziti na novi krožni progi Moste-Žale-Ajdovščina-Moste.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Skladatelj ANTÓN FOERSTER se je rodil na današnji dan leta 1837 v Ósenicah na Češkem. Leta 1867 je prišel v Ljubljano ter kmalu zaslovel kot zborovodja narodne čitalnice in dirigent dramatičnega društva ter vodja zbora v ljubljanski stolnici. Bil je tudi učitelj glasbe na srednjih šolah. Napisal je vrsto imenitnih zborovskih pesmi, orgelskih in drugih skladb. Vse njegove stvaritve odlikujeta izvrstna kompozicijska tehnika in pristno lirično čustvo. Njegovo najbolj znano delo je opera “Gorenjski slavček”. Anton Foerster jo je napisal leta 1872, ostaja pa živa in priljubljena še dandanes.
—–
IVANA KOBILCA je zagotovo naša najpomembnejša slikarka. Študirala je na Dunaju, v Münchnu, Firencah in Parizu; tam je razstavljala tudi v slovitem Salonu. Od leta 1897 do leta 1905 je v Sarajevu vneto ustvarjala in odkrivala skrivnostni svet Orienta, nato je živela v Berlinu, od začetka prve svetovne vojne do svoje smrti pa v Ljubljani. Po socialnem izvoru, načinu življenja, umetnostnih idealih in delu je bila izrazita meščanska umetnica. Pripadala je rodu slovenskih realistov, ki so najpomembnejša dela ustvarili v zadnji tretjini 19. stoletja.
Njen najpomembnejši prispevek k slovenski umetnosti je nastal, ko je živela v tujini. Težišče njenega dela je bilo figuralno slikarstvo, še posebno porteti in žanrske upodobitve. Med najbolj znanimi slikami so “Kofetarica”, “Poletje”, “Otroci v travi” in “Pariška branjevka”, sicer pa glavnina njenega opusa pripada tradiciji evropske meščanske umetnosti, ki je ovrednotila človeka kot pomemben slikarski motiv, tako samega kot povezanega z delovnim okoljem in naravo. Ivana Kobilca se je rodila na današnji dan leta 1861 v Ljubljani.
—–
Pianistka in pedagoginja ZORA ZARNIK se je rodila na današnji dan leta 1904 v Zagorju ob Savi. Leta 1926 je absolvirala srednjo stopnjo konservatorija v Ljubljani, nato pa študirala na Mojstrski šoli konservatorija v Pragi in Brnu ter na glasbeni šoli v Parizu. Pred drugo svetovno vojno je poučevala na šoli Glasbene matice, po njej pa je bila redna profesorica na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Koncertirala je samostojno in v komornih zasedbah, kot pedagoginja pa je Zora Zarnik med prvimi uvedla moderno klavirsko tehniko, ki je temeljila na fizioloških in anatomskih načelih.
—–
Na današnji dan leta 1958 je Frane Milčinski – Ježek odpeljal znameniti ljubljanski tramvaj na zadnjo vožnjo izpred ljubljanskega Magistrata v remizo v Šiški – tega dne so namreč ukinili še njegovo zadnjo progo. Kljub deževnemu vremenu se je od priljubljene “električne cestne železnice” poslovila množica Ljubljančanov. Pred mestno hišo so na eni strani stali stari tramvajski vozovi, na drugi novi avtobusi. Ježek, preoblečen v cesarja Franca Jožefa, je opravil slovesen pogrebni obred, ob njem pa je nastopilo še nekaj drugih dramskih igralcev, ki so s humorističnimi skeči in kratkimi zgodbicami opisovali več kot pol stoletja dolgo življenje tramvaja. Prva tramvajska proga je namreč začela obratovati 6. septembra leta 1901.
Po Stritarjevi ulici, na Tromostovju in Prešernovem trgu ter po Čopovi je zaradi množice “pogrebcev” zastal ves promet, le poslednji tramvaj – ovešen z venci in črnimi zastavami – se je počasi prebijal skoznje in odpeljal zadnje potnike proti remizi. Po tem veličastnem slovesu od legendarnega tramvaja – v njegovih prvih letih so mu Ljubljančani pravili tudi “trambulaj” ali “drvarnica” ali celo “pocestnica” – so novi avtobusi takoj prevzeli svojo dolžnost in začeli voziti na novi krožni progi Moste-Žale-Ajdovščina-Moste.
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Neveljaven email naslov