Danes praznujemo v Republiki Sloveniji dan samostojnosti in enotnosti v spomin na 23. december 1990, dan, ko je bil zgodovinski plebiscit za samostojno in neodvisno Slovenijo. Plebiscita se je udeležilo več kot 93 odstotkov vseh volilnih upravičencev, za samostojnost in neodvisnost pa jih je glasovalo 88 odstotkov in pol. Izide plebiscita so na skupni seji vseh treh zborov republiške skupščine razglasili na današnji dan pred 26-imi leti.
Slovenski parlament je pozneje sklenil, da bomo 26. december v naši državi praznovali kot “dan samostojnosti”, leta 2005 pa ga je preimenoval v »dan samostojnosti in enotnosti«.
—–
Pravnik, ekonomist in numizmatik IVAN ŠTEFAN FLORJANČIČ DE GRINFELD se je rodil na današnji dan leta 1663 v Ljubljani. Pravo je študiral v Ingolstadtu v Nemčiji in v Sieni v Italiji in tam tudi doktoriral. Kot odvetnik v Ljubljani je leta 1698 ustanovil Pravniško društvo svetega Iva, bil pa je tudi soustanovitelj filozofskih študijev v Ljubljani. Njegova narodnogospodarska knjiga, ki obravnava teorijo in zgodovino denarja, je najpomembnejše starejše delo o politični ekonomiji na Slovenskem. Ivan Štefan Florjančič de Grinfeld je bil ob ustanovirvi Academie Operosorum kot njen član Tinnulus – Zvenčeči, slavnostni govornik.

—–
V ljubljanski semeniški knjižnici hranijo eno izmed najstarejših slovenskih pesmaric. To je Šentviška pesmarica, rokopisni dodatek Hrenovemu Lekcionarju. Napisana je bila okoli leta 1672 in obsega devet srednjeveških pesmi, evangelij in molitve. Med njimi je tudi najstarejši zapis lavretanskih litanij.
—–
Leta 1689 je Valvasor v “Slavi vojvodine Kranjske” objavil tudi sestavek o ljudskem smučanju na Blokah. Ta zapis je vsekakor znamenit, kajti v tistih časih v alpskih deželah še niso poznali smuči. Edini, ki so jih izdelovali in uporabljali, so bili slovenski kmetje med Rakitno, Turjakom in Blokami. Takole je zapisal Valvasor:
“Ponekod na Kranjskem poznajo kmetje redek izum, kakršnega nisem videl še nikoli v nobeni deželi, marveč, da se spuščajo pozimi, ko leži sneg, po visokem hribovju z neverjetno naglico v dolino. V ta namen vzamejo po dve leseni deščici, četrt palca debeli, pol čevlja široki in približno pet čevljev dolgi. Spredaj sta deščici ukrivljeni in navzgor zavihnjeni. Na sredi je usnjat jermen, da se vtikajo noge vanj. K temu ima kmet še čvrsto gorjačo v rokah; to si nastavi pod pazduho pa se drži ob nji močno nazaj, da mu je za oporo in krmilo, in tako se driča, lahko bi zapisal tudi smuka ali leti po najbolj strmem pobočju.”
Ta Valvasorjev zapis, star 327 let, je tudi v mednarodnem smučarskem svetu znamenito izročilo. Pristne bloške smuči so danes že velika redkost, hranijo jih samo še v muzejih pri nas, v Münchnu in v skandinavskih deželah.