Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V zaselku Slamnjak pri Ljutomeru se je na današnji dan leta 1894 rodil slikar in grafik ANTE TRSTENJAK. Študirati je začel v Zagrebu, diplomiral je leta 1923 na akademiji v Pragi, v naslednjih letih pa se je izpopolnjeval v Parizu. Leta 1928 je prvič obiskal Lužice in začel ustvarjati dela z lužiškosrbsko folklorno tematiko. Od leta 1950 je živel v Mariboru. Bil je plodovit slikar, ustvarjal je v različnih tehnikah, slogovno pa je bil najbliže poetičnemu realizmu. Ante Trstenjak sodi med naše najboljše akvareliste v obdobju med svtovnima vojnama, še zlasti doživeti pa so njegovi motivi iz Slovenskih goric.
—–
STANE RAPE je bil leta 1918 med ustanovitelji prve slovenske letalske vojaške enote ljubljanske letalske stotnije, ki je sodelovala v bojih za severno mejo. Na ljubljanski filozofski fakulteti je študiral pedagogiko in psihologijo ter leta 1922 doktoriral. Poleg tega je bil tudi akrobatski športni pilot in učitelj letenja. Kot organizator v letalstvu je med vojnama spodbujal klubsko dejavnost, izdelavo domačih letal ter graditev letališča v Ljubljani in jadralnega središča na Blokah. V letih od 1933 do 1941 je bil vodja letalskega centra v Ljubljani. Stane Rape se je rodil na današnji dan leta 1898 na Olševku pri Kranju.
—–
Med pomembne slovenske športnice sodi tudi FANČI BERNIK. Rodila se je na današnji dan pred 110-imi leti v Ljubljani. Kot atletinja je med prvim vzponom slovenske ženske atletike leta 1926 v Zagrebu s pet kilogramov težko kroglo dosegla državni rekord 8 metrov in 67 centimetrov, to je 27 centimetrov več, kot je bil takratni svetovni rekord. Fanči Bernik je bila stalna članica državne reprezentance. Leta 1934 je z njo sodelovala tudi na svetovnem prvenstvu v Londonu, kjer je Jugoslavija osvojila prvo mesto.
—–
Med najpomembnejšimi partizanskimi bolnišnicami – med drugo svetovno vojno jih je na okupiranem slovenskem ozemlju delovalo več kot 120 – je bila tudi bolnišnica Pavla v Trnovskem gozdu. Poleg osrednje barake s spremljajočimi objekti je imela več manjših postojank in dve okrevališči. Prve ranjence in bolnike je sprejela na današnji dan leta 1943, vodila pa jo je zdravnica Pavla Jerina; po njej je bolnišnica dobila ime.
Do osvoboditve maja leta 1945 se je v postojankah in zdraviliščih bolnišnice Pavla v Trnovskem gozdu zdravilo več kot 1600 ranjencev in bolnikov.
—–
Španski čelist PABLO CASALS se je občinstvu prvič predstavil v Barceloni, star petnajst let, leta 1896 pa je postal že prvi čelist v orkestru barcelonskega Velikega gledališča. Kot odločen nasprotnik fašizma je moral leta 1936 emigrirati v južno Francijo, kjer je pozneje ustanovil vsakoletni Bachov festival. Po drugi svetovni vojni se je preselil v Portoriko in se vse do smrti aktivno zavzemal za mir in človekove pravice. Kot glasbenik velja poleg ruskega umetnika Mstislava Rostropoviča za najboljšega čelista 20. stoletja. Z novo tehniko je omogočil še natančnejše in bolj občuteno igranje in tako je posebej Bachovo glasbo obudil v novo življenje. Bil je tudi dober dirigent in pomemben pedagog. Španski čelist Pablo Casals se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti v Vendrellu v Kataloniji.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
V zaselku Slamnjak pri Ljutomeru se je na današnji dan leta 1894 rodil slikar in grafik ANTE TRSTENJAK. Študirati je začel v Zagrebu, diplomiral je leta 1923 na akademiji v Pragi, v naslednjih letih pa se je izpopolnjeval v Parizu. Leta 1928 je prvič obiskal Lužice in začel ustvarjati dela z lužiškosrbsko folklorno tematiko. Od leta 1950 je živel v Mariboru. Bil je plodovit slikar, ustvarjal je v različnih tehnikah, slogovno pa je bil najbliže poetičnemu realizmu. Ante Trstenjak sodi med naše najboljše akvareliste v obdobju med svtovnima vojnama, še zlasti doživeti pa so njegovi motivi iz Slovenskih goric.
—–
STANE RAPE je bil leta 1918 med ustanovitelji prve slovenske letalske vojaške enote ljubljanske letalske stotnije, ki je sodelovala v bojih za severno mejo. Na ljubljanski filozofski fakulteti je študiral pedagogiko in psihologijo ter leta 1922 doktoriral. Poleg tega je bil tudi akrobatski športni pilot in učitelj letenja. Kot organizator v letalstvu je med vojnama spodbujal klubsko dejavnost, izdelavo domačih letal ter graditev letališča v Ljubljani in jadralnega središča na Blokah. V letih od 1933 do 1941 je bil vodja letalskega centra v Ljubljani. Stane Rape se je rodil na današnji dan leta 1898 na Olševku pri Kranju.
—–
Med pomembne slovenske športnice sodi tudi FANČI BERNIK. Rodila se je na današnji dan pred 110-imi leti v Ljubljani. Kot atletinja je med prvim vzponom slovenske ženske atletike leta 1926 v Zagrebu s pet kilogramov težko kroglo dosegla državni rekord 8 metrov in 67 centimetrov, to je 27 centimetrov več, kot je bil takratni svetovni rekord. Fanči Bernik je bila stalna članica državne reprezentance. Leta 1934 je z njo sodelovala tudi na svetovnem prvenstvu v Londonu, kjer je Jugoslavija osvojila prvo mesto.
—–
Med najpomembnejšimi partizanskimi bolnišnicami – med drugo svetovno vojno jih je na okupiranem slovenskem ozemlju delovalo več kot 120 – je bila tudi bolnišnica Pavla v Trnovskem gozdu. Poleg osrednje barake s spremljajočimi objekti je imela več manjših postojank in dve okrevališči. Prve ranjence in bolnike je sprejela na današnji dan leta 1943, vodila pa jo je zdravnica Pavla Jerina; po njej je bolnišnica dobila ime.
Do osvoboditve maja leta 1945 se je v postojankah in zdraviliščih bolnišnice Pavla v Trnovskem gozdu zdravilo več kot 1600 ranjencev in bolnikov.
—–
Španski čelist PABLO CASALS se je občinstvu prvič predstavil v Barceloni, star petnajst let, leta 1896 pa je postal že prvi čelist v orkestru barcelonskega Velikega gledališča. Kot odločen nasprotnik fašizma je moral leta 1936 emigrirati v južno Francijo, kjer je pozneje ustanovil vsakoletni Bachov festival. Po drugi svetovni vojni se je preselil v Portoriko in se vse do smrti aktivno zavzemal za mir in človekove pravice. Kot glasbenik velja poleg ruskega umetnika Mstislava Rostropoviča za najboljšega čelista 20. stoletja. Z novo tehniko je omogočil še natančnejše in bolj občuteno igranje in tako je posebej Bachovo glasbo obudil v novo življenje. Bil je tudi dober dirigent in pomemben pedagog. Španski čelist Pablo Casals se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti v Vendrellu v Kataloniji.
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Neveljaven email naslov