Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
ROGERIJ LJUBLJANSKI, s pravim imenom Mihael Krammer, je bil poleg kapucinskega sobrata Janeza Svetokriškega in jezuita Jerneja Basarja najznamenitejši slovenski baročni pridigar. Zanj je bilo značilno sicer vestno navajanje virov, ki pa so bili pogosto povzeti po različnih pridigarskih priročnikih ter strogo formalna zgodba retoričnega besedila. V začetku je bil vselej “zapopadnik” ali strnjen pregled v verzih z vodilno mislijo in temo; njegove verze in rimo literarni zgodovinarji ocenjujejo kot precej spretne. Nekateri deli pridig so prave anekdote ali celo novele, še posebej pomembne za prehod slovenske proze od nagovorne k pripovedni. Baročni pridigar Rogerij Ljubljanski se je rodil pred 350-imi leti v Ljubljani.
—–
Žandarmerijo, ki naj bi skrbela za javno varnost navadno zunaj večjih mest, so v habsburški monarhiji s posebnim ministrskim odlokom ustanovili na današnji dan leta 1850. Pravno je bila del oboroženih sil habsburške monarhije in podrejena vojaškemu sodstvu. Žandarji so imeli pooblastila glede vojaških in civilnih oseb, ukaze pa so prejemali samo od svojih nadrejenih iz regimenta in ne od civilnih oblasti.
Žandarmerija je skrbela za red in mir ter za izvrševanje ukazov in odlokov oblasti. Preprečevati je morala nemire, če pa so ti vendarle izbruhnili, je bila dolžna spet vzpostaviti zakonito stanje in privesti kalilce miru pred pravosodne organe. Žandarji so nadzirali tudi ceste in poti ter morali kar najbolj energično preprečevati potepuštvo, beraštvo in razbojništvo.
—–
Na današnji dan pred 150-imi leti se je v Mariboru rodil konstruktor ANTON OISTER. Sicer tapetnik po poklicu je okoli leta 1912 začel izdelovati padala. Med drugim je razvijal večji tip padala za reševanje celotnih posadk iz ponesrečenih balonov in posameznih padalcev iz letal. Med prvo svetovno vojno je registriral 12 patentov, povezanih predvsem z mehanizmom za hitro odpiranje padal. Leta 1915 je Anton Oister razvil padalo na izvlek s pomožnim padalom, vendar ga ni patentiral. Zato ta izum pripisujejo Američanu Irwinu.
—–
VITOMIL ZUPAN velja za enega izmed vsestranskih, izjemno plodovitih in odmevnih sodobnih slovenskih književnikov. Rodil se je na današnji dan leta 1914 v Ljubljani. Med 2. svetovno vojno je bil najprej interniran v Italiji, po vrnitvi v domovino pa se je priključil partizanom. Po vojni je bil v službi pri Radiu Ljubljana, leta 1947 je postal samostojni književnik, leto pozneje pa so ga na montiranem procesu obsodili na 10 let zapora.
Po vrnitvi iz zapora leta 1954 je doštudiral in diplomiral na gradbeni fakulteti ter se nato povsem posvetil pisateljevanju. Njegova zgodnja predvojna dela so natisnili šele v 70-ih letih prejšnjega stoletja. V svojih modernističnih romanih je prikazoval problematične junake včerajšnjega sveta, sugestivno izpričeval svoje življenje in strindbergovsko predstavljal zakonsko življenje. Zaradi nekaterih svojih del je bil deležen ideološke kritike, češ, da je dekadent. Vitomil Zupan je pisal tudi drame, pesmi, radijske in televizijske igre, filmske scenarije ter eseje.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
ROGERIJ LJUBLJANSKI, s pravim imenom Mihael Krammer, je bil poleg kapucinskega sobrata Janeza Svetokriškega in jezuita Jerneja Basarja najznamenitejši slovenski baročni pridigar. Zanj je bilo značilno sicer vestno navajanje virov, ki pa so bili pogosto povzeti po različnih pridigarskih priročnikih ter strogo formalna zgodba retoričnega besedila. V začetku je bil vselej “zapopadnik” ali strnjen pregled v verzih z vodilno mislijo in temo; njegove verze in rimo literarni zgodovinarji ocenjujejo kot precej spretne. Nekateri deli pridig so prave anekdote ali celo novele, še posebej pomembne za prehod slovenske proze od nagovorne k pripovedni. Baročni pridigar Rogerij Ljubljanski se je rodil pred 350-imi leti v Ljubljani.
—–
Žandarmerijo, ki naj bi skrbela za javno varnost navadno zunaj večjih mest, so v habsburški monarhiji s posebnim ministrskim odlokom ustanovili na današnji dan leta 1850. Pravno je bila del oboroženih sil habsburške monarhije in podrejena vojaškemu sodstvu. Žandarji so imeli pooblastila glede vojaških in civilnih oseb, ukaze pa so prejemali samo od svojih nadrejenih iz regimenta in ne od civilnih oblasti.
Žandarmerija je skrbela za red in mir ter za izvrševanje ukazov in odlokov oblasti. Preprečevati je morala nemire, če pa so ti vendarle izbruhnili, je bila dolžna spet vzpostaviti zakonito stanje in privesti kalilce miru pred pravosodne organe. Žandarji so nadzirali tudi ceste in poti ter morali kar najbolj energično preprečevati potepuštvo, beraštvo in razbojništvo.
—–
Na današnji dan pred 150-imi leti se je v Mariboru rodil konstruktor ANTON OISTER. Sicer tapetnik po poklicu je okoli leta 1912 začel izdelovati padala. Med drugim je razvijal večji tip padala za reševanje celotnih posadk iz ponesrečenih balonov in posameznih padalcev iz letal. Med prvo svetovno vojno je registriral 12 patentov, povezanih predvsem z mehanizmom za hitro odpiranje padal. Leta 1915 je Anton Oister razvil padalo na izvlek s pomožnim padalom, vendar ga ni patentiral. Zato ta izum pripisujejo Američanu Irwinu.
—–
VITOMIL ZUPAN velja za enega izmed vsestranskih, izjemno plodovitih in odmevnih sodobnih slovenskih književnikov. Rodil se je na današnji dan leta 1914 v Ljubljani. Med 2. svetovno vojno je bil najprej interniran v Italiji, po vrnitvi v domovino pa se je priključil partizanom. Po vojni je bil v službi pri Radiu Ljubljana, leta 1947 je postal samostojni književnik, leto pozneje pa so ga na montiranem procesu obsodili na 10 let zapora.
Po vrnitvi iz zapora leta 1954 je doštudiral in diplomiral na gradbeni fakulteti ter se nato povsem posvetil pisateljevanju. Njegova zgodnja predvojna dela so natisnili šele v 70-ih letih prejšnjega stoletja. V svojih modernističnih romanih je prikazoval problematične junake včerajšnjega sveta, sugestivno izpričeval svoje življenje in strindbergovsko predstavljal zakonsko življenje. Zaradi nekaterih svojih del je bil deležen ideološke kritike, češ, da je dekadent. Vitomil Zupan je pisal tudi drame, pesmi, radijske in televizijske igre, filmske scenarije ter eseje.
Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Eppich , prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo Jovan Hadži in zoogeografska karta Jugoslavije Matija Dermastia - košarkar, novinar in urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Milan Butina, teoretična misel o likovnih procesih Marjan Rožanc, pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičnost »Na svoji zemlji«, prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Miklošič, prvo ime slovanske filologije 19. stoletja Anton Ojcinger, pogumni gorski vodnik Juliusa Kugyja France Kotnik, raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar razpustil verske ustanove Avgust Šuligoj, zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček« Alojzij Vadnal in uvajanje matematičnih metod v ekonomijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Smole, Prešernov prijatelj – mecen in zbiralec ljudskih pesmi Franc Coronini, podpora predlogom slovenskih poslancev Ukinitev slovenske trgovsko-obrtne zadruge v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Perlach, rektor dunajske univerze iz Svečine Franc Smodej, predsednik Narodnega sveta za Koroško Milan Majcen, upornik, ki so ga okupatorji pokopali z vojaškimi častmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marička Žnidaršič, poezija poveže vojni čas in domačo pokrajino Duša Počkaj, igralkina ekspresivna navzočnost Franci Zagoričnik, ustvarjalec vizualne in konkretne poezije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Majciger, soustanovitelj mariborske čitalnice in slovenske posojilnice Dr. Andrej Karlin, s tržaškega škofijskega sedeža na mariborskega Mitja Gorjup, najmlajši glavni urednik časnika Delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilija Podkrajšek, prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Franc Sušnik, Koroški knjižničar, muzealec in publicist Prva vinarska zadruga v Metliki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Celestin, poznavalec ruske literature Vlado Habjan, realistična pripovedna proza o času vojne Sane Belak Šrauf, eden pionirjev slovenskih odprav v Himalajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Engelberg Gangl, pesnik in urednik lista “Učiteljski tovariš” France Štiglic, klasik in pionir slovenskega filma »Črne so sence pale čez Kras …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Martin Bavčer, Zgodovina Norika in Furlanije Vrenje zaradi dveh pomembnih mladinskih revij Usoda izgnancev za prebivalce Posavja in Posotelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pismo, v katerem se prvič pojavi ime Maribor Ivan Michler, raziskovalec kraškega podzemlja Osimski sporazumi in državna meja z Italijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik in slikar Stane Kregar - vodilni predstavnik (post)nadrealizma pri nas France Lombergar in začetki sodobnih nasadov jablan pri nas Pospešeno do decembrskega plebiscita *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana razsvetljena s plinskimi svetilkami Davorin Trstenjak - pobudnik slovenskega pisateljskega društva Marcel Ostaševski - lirični baritonist iz Radovljice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Ješe in prva uspešna operacija sive mrene pri nas Gregor Klančnik - predvojni smučarski prvak in uspešen gospodarstvenik Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov