Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

21.01.2017


Jezuiti, tudi Družba Jezusova, je katoliški red, za katerega sta značilni trdna organizacija in zahteva po visoki versko-moralni izobrazbi. Leta 1534, v času, ko so Cerkev pretresala reformistična gibanja Lutra, Calvina in Zwinglija, ga je ustanovil španski teolog Ignacij Loyola. Jezuiti so se posvetili utrjevanju in širjenju katoliške vere, tako imenovani obnovi (v začetku predvsem v boju proti protestantizmu), vzgoji mladine, šolstvu, znanosti in misijonom. V času protireformacije so postali zelo vplivni tudi na dvorih in v višjih slojih sploh.
V Ljubljano so prvi jezuiti prišli na današnji dan pred 420-imi leti; pomagali naj bi pri rekatolizaciji dežele. Naselili so se v cesarski ubožnici pri svetem Jakobu (na območju današnjega Levstikovega trga) in kmalu začeli z gimnazijskim poukom. Popravili so tudi cerkev in leta 1603 zgradili konvikt (dijaški dom) ter kolegij, ki je pomenil začetek višjega šolstva na Slovenskem. Leta 1704 so v kolegiju ustanovili triletni visokošolski študij; poučevali so logiko, fiziko, metafiziko in matematiko. Filozofijo so sprva predavali v tečajih, ta pa je bila predpogoj za nadaljnji študij medicine, prava ali bogoslovja.
Čeprav je leta 1773 papež Klemen XIV.jezuitski red ukinil, je gimnazija pod različnimi imeni delovala še naprej. Junija naslednje leto je hud požar uničil jeziutski kompleks in številne hiše na Starem trgu in v Krakovem. Šolsko stavbo in cerkev so obnovili, prostor, kjer je stalo semenišče, pa je kupil Gabrijel Gruber in sezidal palačo za mehanične in hidravlične študije.
—–
Publicist, mecen in vzgojitelj PAVEL TURNER je bil pravi svetovljan svojega obdobja. Skoraj pol življenja je preživel po evropskih prestolnicah; kot novinar in publicist je deloval pri številnih evropskih časopisih in spoznal vrsto uglednih kulturnih, gospodarskih in političnih osebnosti. Rodil se je na današnji dan leta 1842 v Planici nad Framom. Na Dunaju je končal študij klasične filozofije, pozneje pa je v Strassbourgu z disertacijo o nemškem in slovanskem rodbinskem pravu postal prvi doktor tamkajšnje univerze.
Že na Dunaju je denarno pomagal slovenskim študentom. Leta 1903 je kupil večje posestvo blizu Maribora in pozneje so se na njem shajali domači in tuji intelektualci. Po smrti je večino svojega premoženja namenil za podiplomski študij absolventov nove univerze v Ljubljani, knjižnico pa Zgodovinskemu društvu v Mariboru. Njegovo leposlovno delo ni posebno pomembno; opaznejša je njegova publicistika, saj je poročal o tujih deželah, njihovi kulturi, politiki in gospodarstvu. Pavel Turner se je tudi prvi na Slovenskem zavzemal za spolno vzgojo v šolah ter kot liberalni demokrat za splošno volilno pravico.
—–
Umetnostni zgodovinar in likovni kritik ZORAN KRŽIŠNIK je diplomiral in doktoriral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 1947 je postal upravnik ljubljanske Moderne galerije in jo vodil skoraj štiri desetletja, nato pa je prevzel organizacijio in vodstvo Mednarodnega grafičnega likovnega centra v Ljubljani. Leta 1955 je bil pobudnik in organizator Mednarodnega grafičnega bienala in pozneje njegov dolgoletni vodja. Pripravil je tudi številne mednarodne grafične razstave in tako pripomogel k uveljavljanju slovenske grafike v svetu, naše umetnike pa predstavil v številnih monografijah in kataloških izdajah. Za svoje delo je prejel francosko odlikovanje legije časti, Valvasorjevo nagrado in leta 1994 srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. Zoran Kržišnik se je rodil na današnji dan leta 1920 v Žirovnici.


Na današnji dan

6275 epizod

Na današnji dan

6275 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

21.01.2017


Jezuiti, tudi Družba Jezusova, je katoliški red, za katerega sta značilni trdna organizacija in zahteva po visoki versko-moralni izobrazbi. Leta 1534, v času, ko so Cerkev pretresala reformistična gibanja Lutra, Calvina in Zwinglija, ga je ustanovil španski teolog Ignacij Loyola. Jezuiti so se posvetili utrjevanju in širjenju katoliške vere, tako imenovani obnovi (v začetku predvsem v boju proti protestantizmu), vzgoji mladine, šolstvu, znanosti in misijonom. V času protireformacije so postali zelo vplivni tudi na dvorih in v višjih slojih sploh.
V Ljubljano so prvi jezuiti prišli na današnji dan pred 420-imi leti; pomagali naj bi pri rekatolizaciji dežele. Naselili so se v cesarski ubožnici pri svetem Jakobu (na območju današnjega Levstikovega trga) in kmalu začeli z gimnazijskim poukom. Popravili so tudi cerkev in leta 1603 zgradili konvikt (dijaški dom) ter kolegij, ki je pomenil začetek višjega šolstva na Slovenskem. Leta 1704 so v kolegiju ustanovili triletni visokošolski študij; poučevali so logiko, fiziko, metafiziko in matematiko. Filozofijo so sprva predavali v tečajih, ta pa je bila predpogoj za nadaljnji študij medicine, prava ali bogoslovja.
Čeprav je leta 1773 papež Klemen XIV.jezuitski red ukinil, je gimnazija pod različnimi imeni delovala še naprej. Junija naslednje leto je hud požar uničil jeziutski kompleks in številne hiše na Starem trgu in v Krakovem. Šolsko stavbo in cerkev so obnovili, prostor, kjer je stalo semenišče, pa je kupil Gabrijel Gruber in sezidal palačo za mehanične in hidravlične študije.
—–
Publicist, mecen in vzgojitelj PAVEL TURNER je bil pravi svetovljan svojega obdobja. Skoraj pol življenja je preživel po evropskih prestolnicah; kot novinar in publicist je deloval pri številnih evropskih časopisih in spoznal vrsto uglednih kulturnih, gospodarskih in političnih osebnosti. Rodil se je na današnji dan leta 1842 v Planici nad Framom. Na Dunaju je končal študij klasične filozofije, pozneje pa je v Strassbourgu z disertacijo o nemškem in slovanskem rodbinskem pravu postal prvi doktor tamkajšnje univerze.
Že na Dunaju je denarno pomagal slovenskim študentom. Leta 1903 je kupil večje posestvo blizu Maribora in pozneje so se na njem shajali domači in tuji intelektualci. Po smrti je večino svojega premoženja namenil za podiplomski študij absolventov nove univerze v Ljubljani, knjižnico pa Zgodovinskemu društvu v Mariboru. Njegovo leposlovno delo ni posebno pomembno; opaznejša je njegova publicistika, saj je poročal o tujih deželah, njihovi kulturi, politiki in gospodarstvu. Pavel Turner se je tudi prvi na Slovenskem zavzemal za spolno vzgojo v šolah ter kot liberalni demokrat za splošno volilno pravico.
—–
Umetnostni zgodovinar in likovni kritik ZORAN KRŽIŠNIK je diplomiral in doktoriral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 1947 je postal upravnik ljubljanske Moderne galerije in jo vodil skoraj štiri desetletja, nato pa je prevzel organizacijio in vodstvo Mednarodnega grafičnega likovnega centra v Ljubljani. Leta 1955 je bil pobudnik in organizator Mednarodnega grafičnega bienala in pozneje njegov dolgoletni vodja. Pripravil je tudi številne mednarodne grafične razstave in tako pripomogel k uveljavljanju slovenske grafike v svetu, naše umetnike pa predstavil v številnih monografijah in kataloških izdajah. Za svoje delo je prejel francosko odlikovanje legije časti, Valvasorjevo nagrado in leta 1994 srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. Zoran Kržišnik se je rodil na današnji dan leta 1920 v Žirovnici.


30.09.2023

5. oktober - Božo Podkrajšek (1909) satirik, ki je dražil oblastnike

Usoda enega najbogatejših Slovencev med obema vojnama Škof s Pohorja Prva lopata na gradbišču Narodne in univerzitetne knjižnice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


30.09.2023

4. oktober - Stanislav Rapotec (1911) umetnik, odlikovan z redom Avstralije

Za uveljavitev slovenščine v uradih in na sodiščih Agronom preučuje razvoj slovenskega kmetijstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


30.09.2023

3. oktober - bombardiranje Novega mesta in Črnomlja (1943)

V Ljubljani izšel uradni list Ilirskih provinc Mornariški častnik iz Žužemberka Televizijski komentator in športni urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


30.09.2023

2. oktober - Metod Milač (1924) »Kdo solze naše posuši«

Usodnost jožefinske dobe za slovenske samostane Bibliograf, ki je zbral skoraj 350 let naše književne ustvarjalnosti Začetek splošne elektrifikacije Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.09.2023

1. oktober - Kočevski zbor odposlancev slovenskega naroda (1943)

Telovadno društvo »Južni sokol« Ukinitev slovenskega jezika v šolah Julijske krajine Radijski in Avsenikov pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.09.2023

30. september - dr. Zoran Janžekovič (1918) in uspehi pri zdravljenju opeklin

Mojster bidermajerskega slikarstva Pravnik v tržaškem odporniškem gibanju Strokovnjak za gojenje gozdov in krajinsko ekologijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.09.2023

29. september -dr. Franjo Rosina (1863) odvetnik in bančnik s poslanstvom

Škof v Skopju – častitljivi božji služabnik Pravnik, zapisan planinstvu Eden naših najbolj priljubljenih pesnikov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.09.2023

28. september - Viktor Gostiša (1884) predsednik jugoslovanskih rudarskih inženirjev

Premrlov talent je Prešernovemu zapisu dodal melodijo Znanstvenica v vinarstvu Ustavni amandmaji – nov korak k samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.09.2023

27. september - Edvard Kocbek (1904) v nemilosti pri tovarišiji

Kritika človeški nezmernosti Prejemnik Janežičevega in Drabosnjakovega priznanja Začetki slovenske Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.09.2023

26. september - predstavnik našega modernističnega kiparstva (1897)

Slikarka in arhitekt – zasebno in ustvarjalno z roko v roki Ustanovitev Narodnega sveta za Štajersko Začetki skupine Laibach in … »nastop – ki ga ni bilo«


23.09.2023

25. september - 'Ne Moskva, ne Rim, Ljubljana!'

Vzpon celjske plemiške rodbine »Avstrijski Rembrandt« in njegova dela na Slovenskem Pobudnik novih diagnostičnih postopkov v interni medicini


19.09.2023

24. september - Jože Drobnič (1943) prvi trener naše ženske alpske reprezentance

Samostan Stična – zibelka verskega in kulturnega življenja Nemec, ki se je bojeval za narodne pravice Slovencev Spodbuda planinstvu v Idriji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.09.2023

23. september - Zlata Vokač (1926) in njeni Marpurgi

Deželne barve: bela, modra in rdeča Slovensko-koroški okrajni šolski nadzornik za manjšinsko šolo Brezčasna ustvarjalnost dramatika v zdravniškem poklicu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.09.2023

22. september - Kranjski deželni zbor v novem dvorcu (1903)

Glas Mojčine pesmi iz prvega filma o Kekcu Radoslava Premrl: »Moj brat Janko - Vojko« Mariborski tovarnar – rešitelj Judov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.09.2023

21. september - MIlan Prosen (1902) pribočnik kraljice Marije

Skladatelj, ki se je približal ljudskemu občutju Povesti o razkroju patriarhalnega življenja Strokovnjak za geotehnična vprašanja


19.09.2023

20. september - požig prve slovenske vasi med drugo svetovno vojno (1941)

Tržaško-koprski škof in jezikoslovec Gradbenik o trajnosti materiala in konstrukcij Operna pevka in pedagoginja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.09.2023

19. september - Bogdan Norčič (1953) "skoraj" svetovni rekorder

Najstarejša ohranjena gledališka stavba na Slovenskem Ljubljanski župan – prvi jugoslovanski diplomat v Pragi Raziskovalec glasbene teorije in vzgoje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.09.2023

18. september - prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom (1873)

»Politik in javni delavec mora biti gmotno neodvisen« Prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom 56 let po prvi Slovenija dobi drugo univerzo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2023

17. september - Rupert Pivec (1863) zadnji generalni komisar avstro-ogrske vojne mornarice

Graški matematik raziskovalec Kamniško - Savinjskih Alp Trpljenje primorskega ljudstva v literaturi Nacisti razglasijo Pohorje za zaprto območje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2023

16. september - Razglas o priključitvi Primorske svobodni združeni Sloveniji (1943)

Otomanska nevarnost z dunajske smeri Zborovodja slovenskih študentov v Gradcu Zoper elektrarno, ki bi potopila 9 kilometrov doline Soče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 21 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov