Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Biblicist in narodnoobrambni delavec MATIJA SLAVÍČ se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti v Bučečovcih pri Ljutomeru. Leta 1905 je doktoriral iz teologije ter postal nemški pridigar in katehet v Celju, leta 1911 pa je bil imenovan za profesorja bibličnih ved v Mariboru. V letih od 1932 do 1941 je bil dvakrat rektor ljubljanske univerze. Strokovno se je izpopolnjeval v Egiptu in Palestini ter na Papeškem inštitutu v Rimu. V Narodnem svetu za Štajersko je bil referent za Prekmurje ter se kot izvedenec za to področje leta 1919 udeležil mirovne konference v Parizu in objavil dve razpravi o tem. Matija Slavič je prvi skoraj v celoti prevedel “Sveto pismo stare zaveze” iz hebrejskega izvirnika.
—–
Leta 1891 je slikar Anton Ažbe odprl najslavnejšo in največjo zasebno mojstrsko slikarsko šolo v Münchnu, ki je zaradi njegove pedagoške nadarjenosti, dobrodušnega značaja in človeške dobrote (najrevnejše prizadevne učence je sprejemal brezplačno) kmalu postala zelo uspešna. V najboljših letih je imela tudi do 150 učencev z vsega sveta, celo iz Amerike, in iz vseh stanov – tudi vrsto princev, knezov, kneginj in grofov.
Ažbe je imel v ateljeju, kjer so učenci po modelih nenehno slikali akte in portrete, napis, ki je slušatelje opozarjal, naj slikajo pogumno oziroma sproščeno. Ta svoboda, ki jo je dovoljeval mladim, pa je vendarle morala temeljiti na znanju, v katerem je mojster videl osnovo za kakršen koli poznejši ustvarjalni razmah. Ažbetova slikarska šola v Münchnu je delovala vse do njegove smrti leta 1905. Med učenci niso bili le poznejši slovenski impresionisti, ampak tudi vrsta pionirjev moderne svetovne slikarske umetnosti.
—–
Pravnik, pisatelj in novinar FRANCE NOVŠAK se je po študiju prava v Ljubljani in Beogradu ukvarjal z novinarstvom kot sodelavec kulturnih uredništev slovenskih časnikov. Tik pred drugo svetovno vojno je vzbudil precejšnjo, vendar nasprotujočo si pozornost s svojim prvim romanom ”Dečki”. V njem opisuje homoerotično razmerje med mladostniki v katoliškem internatu. Pozneje je pisal dela, ki so nihala med socialnim realizmom in ekspresionizmom trivialnega romana. Pisal je tudi mladinsko prozo ter se posvečal slovarskemu delu. Pripravil je makedonsko-slovenski in albansko-slovenski slovar s temelji albanske slovnice. France Novšak se je rodil na današnji dan leta 1916 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1945 je bilo kot prvo izmed številnih koncentracijskih taborišč osvobojeno taborišče Auschwitz oziroma Oswiecim na južnem Poljskem, največje nacistično koncentracijsko taborišče. V njem so bili ljudje iz vseh evropskih držav, predvsem Judje. V Auschwitz in njegove podružnice (bilo jih je približno petdeset) je bilo v dobrih štirih letih pripeljanih približno štiri milijone ljudi in pol; po dosegljivih podatkih jih je umrlo milijon in pol.
V tem taborišču je bilo tudi 2.342 Slovencev, od teh jih je umrlo 1.600. Nekaj dni pred osvoboditvijo tega taborišča so Nemci začeli ljudi evakuirati, vendar jih je bilo ob prihodu Rdeče armade v njem še kakih 7.000, med njimi tudi 21 Slovenk.
27. januar, obletnico osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz leta 1945, je Nemčija pred dvema desetletjema razglasila za “dan spomina na nacifašistične žrtve”.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Biblicist in narodnoobrambni delavec MATIJA SLAVÍČ se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti v Bučečovcih pri Ljutomeru. Leta 1905 je doktoriral iz teologije ter postal nemški pridigar in katehet v Celju, leta 1911 pa je bil imenovan za profesorja bibličnih ved v Mariboru. V letih od 1932 do 1941 je bil dvakrat rektor ljubljanske univerze. Strokovno se je izpopolnjeval v Egiptu in Palestini ter na Papeškem inštitutu v Rimu. V Narodnem svetu za Štajersko je bil referent za Prekmurje ter se kot izvedenec za to področje leta 1919 udeležil mirovne konference v Parizu in objavil dve razpravi o tem. Matija Slavič je prvi skoraj v celoti prevedel “Sveto pismo stare zaveze” iz hebrejskega izvirnika.
—–
Leta 1891 je slikar Anton Ažbe odprl najslavnejšo in največjo zasebno mojstrsko slikarsko šolo v Münchnu, ki je zaradi njegove pedagoške nadarjenosti, dobrodušnega značaja in človeške dobrote (najrevnejše prizadevne učence je sprejemal brezplačno) kmalu postala zelo uspešna. V najboljših letih je imela tudi do 150 učencev z vsega sveta, celo iz Amerike, in iz vseh stanov – tudi vrsto princev, knezov, kneginj in grofov.
Ažbe je imel v ateljeju, kjer so učenci po modelih nenehno slikali akte in portrete, napis, ki je slušatelje opozarjal, naj slikajo pogumno oziroma sproščeno. Ta svoboda, ki jo je dovoljeval mladim, pa je vendarle morala temeljiti na znanju, v katerem je mojster videl osnovo za kakršen koli poznejši ustvarjalni razmah. Ažbetova slikarska šola v Münchnu je delovala vse do njegove smrti leta 1905. Med učenci niso bili le poznejši slovenski impresionisti, ampak tudi vrsta pionirjev moderne svetovne slikarske umetnosti.
—–
Pravnik, pisatelj in novinar FRANCE NOVŠAK se je po študiju prava v Ljubljani in Beogradu ukvarjal z novinarstvom kot sodelavec kulturnih uredništev slovenskih časnikov. Tik pred drugo svetovno vojno je vzbudil precejšnjo, vendar nasprotujočo si pozornost s svojim prvim romanom ”Dečki”. V njem opisuje homoerotično razmerje med mladostniki v katoliškem internatu. Pozneje je pisal dela, ki so nihala med socialnim realizmom in ekspresionizmom trivialnega romana. Pisal je tudi mladinsko prozo ter se posvečal slovarskemu delu. Pripravil je makedonsko-slovenski in albansko-slovenski slovar s temelji albanske slovnice. France Novšak se je rodil na današnji dan leta 1916 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1945 je bilo kot prvo izmed številnih koncentracijskih taborišč osvobojeno taborišče Auschwitz oziroma Oswiecim na južnem Poljskem, največje nacistično koncentracijsko taborišče. V njem so bili ljudje iz vseh evropskih držav, predvsem Judje. V Auschwitz in njegove podružnice (bilo jih je približno petdeset) je bilo v dobrih štirih letih pripeljanih približno štiri milijone ljudi in pol; po dosegljivih podatkih jih je umrlo milijon in pol.
V tem taborišču je bilo tudi 2.342 Slovencev, od teh jih je umrlo 1.600. Nekaj dni pred osvoboditvijo tega taborišča so Nemci začeli ljudi evakuirati, vendar jih je bilo ob prihodu Rdeče armade v njem še kakih 7.000, med njimi tudi 21 Slovenk.
27. januar, obletnico osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz leta 1945, je Nemčija pred dvema desetletjema razglasila za “dan spomina na nacifašistične žrtve”.
Ljubljana dobi civilno bolnišnico Vplivno politično ime na Goriško-Gradiščanskem Neprecenljiva gradbenikova podpora arhitektu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kraljevo ime ubranilo univerzo pred grožnjo ukinitve Obnovljeno delovanje Rdečega križa Fotoreporter žrtev srbskih paravojaških sil *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš največji predvojni glasbeni modernist Cistercijan in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Temperamentni umetniški značaj Preučevalec arhitekturne in urbanistične dediščine na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reka Drava je bila 975 let cerkvenoupravna meja Tragična usoda »pesnika zelene pomladi« Prvi sporazum Tito−Šubašić "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Raziskovalec zgodovine slovenskega slovstva Lirski sopran za klasične operne vloge Temeljni kamen za prvi visoki objekt v Novi Gorici "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnik, pisatelj in urednik z Okiča pri Boštanju »Beatin dnevnik« − roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Zgodovinski Triglav za dan razglasitve samostojnosti "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih raziskovalcev prazgodovine primorskega prostora Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Nova povojna šolska zakonodaja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna zavzetost publicista in politika Ustanovitelj Akademske založbe Igralec razgibanega temperamenta – polnega mediteranskega duha *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O pokopališkem redu iz sredine 18. stoletja Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča 583 slovenskih žrtev nacistične evtanazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtnica za Primoža Trubarja Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Zagovornik enotne in kompleksne geografske vede *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Botanik, ki je bil tudi tržaški župan Ustanovili Glasbeno matico Prvi transport slovenskih izgnancev v Srbijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Začetki motornega letenja v tem delu Evrope Uporniška tajnica poljanske gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Najtemeljitejša interpretacija oblik in vsebin Prešernovega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
45 tenoristovih let v Dunajski državni operi Britanski feldmaršal zahteval umik jugoslovanskega vojaštva Kranjčanka med tremi najboljšimi alpinistkami sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpionik ustreljen kot talec Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – potem pa zaradi političnega procesa na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Največji upor slovenskih vojakov v avstro-ogrski armadi Prva prisega v učnih centrih Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Železniška povezava Primorske z Gorenjsko Ena najopaznejših opernih poustvaritev pri nas Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov