Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dirigent, pedagog in skladatelj JOSEF ZÖHRER je na dunajskem konservatoriju končal študij klavirja, čela in kompozicije, potem pa začel nastopati kot pianist. Leta 1865 je prišel v Ljubljano, bil najprej učitelj na glasbeni šoli Filharmonične družbe ter vodja njenega zbora, nato glasbeni ravnatelj te družbe, leta 1895 pa je postal njen častni član. Redno je vodil simfonične koncerte in prvič v Ljubljani izvedel več del Brahmsa, Brucknerja, Čajkovskega in Dvoržaka, pa tudi svoje lastne komorne in simfonične skladbe. Josef Zöhrer se je rodil na današnji dan leta 1841 na Dunaju.
—–
Pianistka MARTA VALJÁLO – OSTERC je študij klavirja končala leta 1938 na Državnem konservatoriju v Ljubljani, nato pa se je izpopolnjevala v Zagrebu. Bila je pedagoginja na šoli Glasbene matice in koncertna pianistka, med drugim v duu s Silvo Hrašovec. Z briljantno tehniko in živim umetniškim doživljanjem je izvajala bravurozne skladbe romantične in sodobne literature, zlasti soproga Slavka Osterca. Marta Valjalo – Osterc se je rodila na današnji dan leta 1900 v Přzemyslu na Poljskem.
—–
ALFONZ KOPRIVA je leta 1924 maturiral na mariborskem učiteljišču in nato do začetka druge svetovne vojne poučeval na različnih šolah po Sloveniji. Takrat so ga zaprli in leta 1942 skupaj z ženo izselili v taborišče na Württemberško. Pozneje sta v taborišču Siessen z ženo organizirala slovensko šolo in jo vodila do septembra leta 1945. Po vojni je končal še višjo pedagoško šolo v Ljubljani ter sodeloval pri izdelavi slovenskih jezikovnih vadnic za osnovne in strokovne šole. Od leta 1956 je vodil pouk na otroškem oddelku mariborske bolnišnice; ta ni bil samo sestavni del terapije, pač pa tudi zagotovilo za nepretrgano osnovnošolsko izobraževanje mladih bolnikov. Učitelj Alfonz Kopriva se je rodil na današnji dan leta 1905 v Gradcu.
—–
Operni pevec FRANCE LANGUS se je po študiju petja v Ljubljani izpopolnjeval na Dunaju, od leta 1941 pa je bil član ansambla ljubljanske opere. Kot baritonist je pel predvsem v italijanskih operah in tako ustvaril vrsto pomembnih vlog. Pel je Rigoletta, Renata v Plesu v maskah, Germonta v Traviati, Macbetha, Nabucca in Figara. Rodil se je na današnji dan leta 1920 na Poljšíci pri Gôrjah.
—–
Transfuziolog EDVARD GLASER je diplomiral v Zagrebu, leta 1976 pa doktoriral na medicinski fakulteti v Ljubljani. Štiri desetletja je delal v Splošni bolnišnici Maribor, v kateri je od leta 1962 vodil hematološki oddelek. Bil je tudi izredni profesor na medicinski fakulteti v Ljubljani. Kot prvi specialist transfuziolog v Sloveniji je pomembno prispeval k razvoju transfuzijske medicine in krvodajalstva. Edvard Glaser se je rodil na današnji dan leta 1922 v Mariboru.
—–
Mednarodni olimpijski komite je na današnji dan leta 1992 priznal olimpijski komite Slovenije kot enega svojih članov. Tako so slovenski športniki že čez nekaj dni na zimskih olimpijskih igrah v Albertvillu v Franciji lahko prvič nastopili pod našo zastavo. Priprave na ustanovitev slovenskega olimpijskega komiteja so se začele že leto prej: tako je bila 15. oktobra 1991. leta v Cankarjevem domu slovesnost, na kateri so ustanovitelji podpisali slovensko olimpijsko listino.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Dirigent, pedagog in skladatelj JOSEF ZÖHRER je na dunajskem konservatoriju končal študij klavirja, čela in kompozicije, potem pa začel nastopati kot pianist. Leta 1865 je prišel v Ljubljano, bil najprej učitelj na glasbeni šoli Filharmonične družbe ter vodja njenega zbora, nato glasbeni ravnatelj te družbe, leta 1895 pa je postal njen častni član. Redno je vodil simfonične koncerte in prvič v Ljubljani izvedel več del Brahmsa, Brucknerja, Čajkovskega in Dvoržaka, pa tudi svoje lastne komorne in simfonične skladbe. Josef Zöhrer se je rodil na današnji dan leta 1841 na Dunaju.
—–
Pianistka MARTA VALJÁLO – OSTERC je študij klavirja končala leta 1938 na Državnem konservatoriju v Ljubljani, nato pa se je izpopolnjevala v Zagrebu. Bila je pedagoginja na šoli Glasbene matice in koncertna pianistka, med drugim v duu s Silvo Hrašovec. Z briljantno tehniko in živim umetniškim doživljanjem je izvajala bravurozne skladbe romantične in sodobne literature, zlasti soproga Slavka Osterca. Marta Valjalo – Osterc se je rodila na današnji dan leta 1900 v Přzemyslu na Poljskem.
—–
ALFONZ KOPRIVA je leta 1924 maturiral na mariborskem učiteljišču in nato do začetka druge svetovne vojne poučeval na različnih šolah po Sloveniji. Takrat so ga zaprli in leta 1942 skupaj z ženo izselili v taborišče na Württemberško. Pozneje sta v taborišču Siessen z ženo organizirala slovensko šolo in jo vodila do septembra leta 1945. Po vojni je končal še višjo pedagoško šolo v Ljubljani ter sodeloval pri izdelavi slovenskih jezikovnih vadnic za osnovne in strokovne šole. Od leta 1956 je vodil pouk na otroškem oddelku mariborske bolnišnice; ta ni bil samo sestavni del terapije, pač pa tudi zagotovilo za nepretrgano osnovnošolsko izobraževanje mladih bolnikov. Učitelj Alfonz Kopriva se je rodil na današnji dan leta 1905 v Gradcu.
—–
Operni pevec FRANCE LANGUS se je po študiju petja v Ljubljani izpopolnjeval na Dunaju, od leta 1941 pa je bil član ansambla ljubljanske opere. Kot baritonist je pel predvsem v italijanskih operah in tako ustvaril vrsto pomembnih vlog. Pel je Rigoletta, Renata v Plesu v maskah, Germonta v Traviati, Macbetha, Nabucca in Figara. Rodil se je na današnji dan leta 1920 na Poljšíci pri Gôrjah.
—–
Transfuziolog EDVARD GLASER je diplomiral v Zagrebu, leta 1976 pa doktoriral na medicinski fakulteti v Ljubljani. Štiri desetletja je delal v Splošni bolnišnici Maribor, v kateri je od leta 1962 vodil hematološki oddelek. Bil je tudi izredni profesor na medicinski fakulteti v Ljubljani. Kot prvi specialist transfuziolog v Sloveniji je pomembno prispeval k razvoju transfuzijske medicine in krvodajalstva. Edvard Glaser se je rodil na današnji dan leta 1922 v Mariboru.
—–
Mednarodni olimpijski komite je na današnji dan leta 1992 priznal olimpijski komite Slovenije kot enega svojih članov. Tako so slovenski športniki že čez nekaj dni na zimskih olimpijskih igrah v Albertvillu v Franciji lahko prvič nastopili pod našo zastavo. Priprave na ustanovitev slovenskega olimpijskega komiteja so se začele že leto prej: tako je bila 15. oktobra 1991. leta v Cankarjevem domu slovesnost, na kateri so ustanovitelji podpisali slovensko olimpijsko listino.
Cecilija Podkrajšek, prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Franc Sušnik, Koroški knjižničar, muzealec in publicist Prva vinarska zadruga v Metliki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Celestin, poznavalec ruske literature Vlado Habjan, realistična pripovedna proza o času vojne Sane Belak Šrauf, eden pionirjev slovenskih odprav v Himalajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Engelberg Gangl, pesnik in urednik lista “Učiteljski tovariš” France Štiglic, klasik in pionir slovenskega filma »Črne so sence pale čez Kras …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Martin Bavčer, Zgodovina Norika in Furlanije Vrenje zaradi dveh pomembnih mladinskih revij Usoda izgnancev za prebivalce Posavja in Posotelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pismo, v katerem se prvič pojavi ime Maribor Ivan Michler, raziskovalec kraškega podzemlja Osimski sporazumi in državna meja z Italijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik in slikar Stane Kregar - vodilni predstavnik (post)nadrealizma pri nas France Lombergar in začetki sodobnih nasadov jablan pri nas Pospešeno do decembrskega plebiscita *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana razsvetljena s plinskimi svetilkami Davorin Trstenjak - pobudnik slovenskega pisateljskega društva Marcel Ostaševski - lirični baritonist iz Radovljice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Ješe in prva uspešna operacija sive mrene pri nas Gregor Klančnik - predvojni smučarski prvak in uspešen gospodarstvenik Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Grof Jožef Emanuel Barbo – Waxsenstein, plemič, ki se je opredelil za slovenstvo Karel Širok, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec France Slana, nadaljevalec slovenskega slikarskega izročila *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov