Glasbeni pedagog ter zbiratelj in prirejevalec ljudskih pesmi ZDRAVKO ŠVIKARŠIČ je po maturi je med drugim delal na šolah v Šmihelu blizu Pliberka in na Jezerskem. Po študiju na konservatoriju v Ljubljani je do konca leta 1946 poučeval glasbo na realkah v Kranju in Ljubljani ter na učiteljišču v Ljubljani. Že pred prvo svetovno vojno je po Rožu in v okolici Celovca zapisoval ljudske pesmi ter jih prirejal po zgledu ljudskega moškega večglasja; 130 jih je v letih od 1914 do 1987 izšlo v štirih zvezkih v zbirki “Koroške slovenske narodne pesmi”. Zdravko Švikaršič se je rodil na današnji dan leta 1885 v Žvabeku na Koroškem.
——
Gledališki in filmski režiser ter igralec JOŽE BABIČ je že kot študent nastopal v mariborskem gledališču in sodeloval v avantgardnih skupinah. Po drugi svetovni vojni, ki jo je prebil večidel v taboriščih, je bil najprej angažiran v Mariboru. Najpomembnejše obdobje njegovega dela se je začelo leta 1947, ko je postal prvi režiser in umetniški vodja slovenskega tržaškega gledališča. Leta 1969 je ustanovil Primorsko dramsko gledališče in ga vodil do 1974. leta. Sicer pa je režiral v vseh slovenskih gledališčih, poleg tega pa še šest igranih celovečernih filmov, med njimi “Tri četrtine sonca” in “Veselico”. Leta 1981 je dobil Prešernovo nagrado, leta 1995 pa nagrado Društva slovenskih filmskih delavcev za življenjsko delo v slovenskem filmu. Gledališki in filmski režiser Jože Babič se je rodil na današnji dan pred sto leti v Povžanah pri Kozini.
—–
Novinar in publicist ZORAN JERIN je študiral strojništvo, vendar se je leta 1952 posvetil novinarstvu. Najprej je delal pri športnem časopisu Polet, nato pa pri Slovenskem poročevalcu in njegovem nasledniku časniku Delo. Bil je tudi urednik Tedenske tribune, nekdaj največjega slovenskega tednika, KIH-a (Križanke in humor) ter revij Avto in Radar. Prevedel je številne knjige ter bil soavtor edicije “Letalstvo in Slovenci”. Za svoje delo je prejel Levstikovo in Tomšičevo nagrado.
Zoran Jerin se je (tudi kot novinar) udeležil šestih odprav v Himlajo ter o njih napisal knjigi “Vzhodno od Katmanduja” in “Himalaja, rad te imam”. Od leta 1963 do 2005 je bil pri Planinski zvezi Slovenije član komisije za odprave v tuja gorstva, saj je za himalajske odprave pripravljal načrte poti ter bil njihov skrbni kronist. Rodil se je na današnji dan leta 1925 v Celju.
—–
V Sloveniji je v dneh od 13. do 15. februarja leta 1952 zelo močno snežilo. Snega je bilo toliko, da je vlada razglasila izredne razmere in ustanovila krizni štab. V treh dneh je na Tolminskem zapadlo več kot dva metra snega, v Ljubljani 130 centimetrov, v Mariboru 90 in v Celju 80. K temu je treba prišteti še star sneg. Bilo ga je toliko, da so bile mestne ulice po večini neprehodne, prebivalci pa so hodili skozi snežne “predore”. Kljub pomoči vojske in mobilizaciji delavcev je čiščenje, tudi železniških tirov, potekalo počasi, zato so bile povezave z delom Gorenjske vzpostavljene šele v treh do petih dneh, s Tolminskim, ki je bilo zaradi visokega snega najbolj prizadeto, pa šele enajsti dan po prenehanju sneženja.