Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skladatelj in dirigent ZVONIMIR CIGLIČ se je rodil na današnji dan leta 1921 v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v Gonarsu v Italiji, takoj po njej pa ga je povojna oblast zaprla, češ da je kršil kulturni molk. Kompozicijo in dirigiranje je študiral na akademiji za glasbo v Ljubljani in leta 1948 diplomiral. Tega leta je že dobil nagrado prezidija ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije za “Simfonijo appassionato”, posvečeno vsem, ki so žrtvovali življenja za svobodo svojega ljudstva.
Po izpopolnjevanju v Salzburgu in Parizu je bil dirigent v sarajevski operi, nato pa direktor Mestne filharmonije in glasbene šole v Subotici. V tistem času je kot dejanje upora po prestanih režimskih zaporih napisal simfonično koreografsko pesnitev “Obrežje plesalk”. Sredi petdesetih let prejšnjega stoletja se je vrnil v Ljubljano in na srednji glasbeni šoli ter pedagoški akademiji poučeval kompozicijske predmete.
Večji del Cigličevega glasbenega ustvarjanja je obsegala ekstatična umetnost, glasba velikih melodičnih lokov in stopnjevanj, ki pa je upoštevala tradicijo. Ob orkestralnih delih je pisal še komorne, klavirske in zborovske skladbe ter samospeve. Zvonimir Ciglič je leta 1987 prejel častni doktorat iz glasbe “Mednarodne univerzitetne ustanove Marquisa Guiseppa Scicluna” ter leta 2003 Župančičevo nagrado za življenjsko delo.
—
ALEKSANDER KOSTNAPFEL je diplomiral in leta 1974 doktoriral na fakulteti za strojništvo v Ljubljani, desetletje pozneje pa je postal redni profesor za splošno strojništvo, transportne naprave in stroje v lesni industriji na biotehniški fakulteti. Mednarodno se je uveljavil z inovacijami: med drugim je skonstruiral žični žerjav, sklopko enovrvne krožne žičnice, nakladalnik za hlodovino, merilnik osnih sil v vrveh (Kostnapflov silomer), lâhko smučarsko vlečnico in leta 1959 sedežnico na Krvavec; ta je bila tedaj najdaljša enovrvna žičnica z avtomatskim vklapljanjem na svetu.
Bil je tudi izvedenec Organizacije za prehrano in kmetijstvo FAO za transport lesa na hribovitih območjih. Za svoje delo je Aleksander Kostnapfel prejel Kidričevo nagrado za patente. Rodil se je na današnji dan leta 1922 v Ljubljani.
—–
Februarja leta 1944 je bilo na osvobojenem ozemlju ustanovljeno Slovensko narodno gledališče s sedežem v Črnomlju. Z rednimi predstavami je začelo na današnji dan leta istega leta (torej pred 73-imi leti), ko je uprizorilo Cankarjevega “Kralja na Betajnovi”. Poleg te drame in propagandnih enodejank so bili pozneje na sporedu še Borovi “Raztrganci” in “Težka ura”, Linhartova “Županova Micka”, “Sumljiva oseba” Branislava Nušića ter enodejanki “Medved” in “Snubač” Antona Pavloviča Čehova.
Poseben dogodek je bila uprizoritev Molièrove komedije “Namišljeni bolnik” novembra leta 1944; njena posebnost so bili živobarvni kostumi, sešiti iz svile zavezniških padal. Spomladi leta 1945 je ansambel gostoval v osvobojeni Dalmaciji, pa tudi v Ljubljani. Po osvoboditvi so bili člani partizanskega Slovenskega narodnega gledališča dodeljeni ansamblom obnovljenih gledališč v Ljubljani, Mariboru in Celju.
6244 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Skladatelj in dirigent ZVONIMIR CIGLIČ se je rodil na današnji dan leta 1921 v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v Gonarsu v Italiji, takoj po njej pa ga je povojna oblast zaprla, češ da je kršil kulturni molk. Kompozicijo in dirigiranje je študiral na akademiji za glasbo v Ljubljani in leta 1948 diplomiral. Tega leta je že dobil nagrado prezidija ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije za “Simfonijo appassionato”, posvečeno vsem, ki so žrtvovali življenja za svobodo svojega ljudstva.
Po izpopolnjevanju v Salzburgu in Parizu je bil dirigent v sarajevski operi, nato pa direktor Mestne filharmonije in glasbene šole v Subotici. V tistem času je kot dejanje upora po prestanih režimskih zaporih napisal simfonično koreografsko pesnitev “Obrežje plesalk”. Sredi petdesetih let prejšnjega stoletja se je vrnil v Ljubljano in na srednji glasbeni šoli ter pedagoški akademiji poučeval kompozicijske predmete.
Večji del Cigličevega glasbenega ustvarjanja je obsegala ekstatična umetnost, glasba velikih melodičnih lokov in stopnjevanj, ki pa je upoštevala tradicijo. Ob orkestralnih delih je pisal še komorne, klavirske in zborovske skladbe ter samospeve. Zvonimir Ciglič je leta 1987 prejel častni doktorat iz glasbe “Mednarodne univerzitetne ustanove Marquisa Guiseppa Scicluna” ter leta 2003 Župančičevo nagrado za življenjsko delo.
—
ALEKSANDER KOSTNAPFEL je diplomiral in leta 1974 doktoriral na fakulteti za strojništvo v Ljubljani, desetletje pozneje pa je postal redni profesor za splošno strojništvo, transportne naprave in stroje v lesni industriji na biotehniški fakulteti. Mednarodno se je uveljavil z inovacijami: med drugim je skonstruiral žični žerjav, sklopko enovrvne krožne žičnice, nakladalnik za hlodovino, merilnik osnih sil v vrveh (Kostnapflov silomer), lâhko smučarsko vlečnico in leta 1959 sedežnico na Krvavec; ta je bila tedaj najdaljša enovrvna žičnica z avtomatskim vklapljanjem na svetu.
Bil je tudi izvedenec Organizacije za prehrano in kmetijstvo FAO za transport lesa na hribovitih območjih. Za svoje delo je Aleksander Kostnapfel prejel Kidričevo nagrado za patente. Rodil se je na današnji dan leta 1922 v Ljubljani.
—–
Februarja leta 1944 je bilo na osvobojenem ozemlju ustanovljeno Slovensko narodno gledališče s sedežem v Črnomlju. Z rednimi predstavami je začelo na današnji dan leta istega leta (torej pred 73-imi leti), ko je uprizorilo Cankarjevega “Kralja na Betajnovi”. Poleg te drame in propagandnih enodejank so bili pozneje na sporedu še Borovi “Raztrganci” in “Težka ura”, Linhartova “Županova Micka”, “Sumljiva oseba” Branislava Nušića ter enodejanki “Medved” in “Snubač” Antona Pavloviča Čehova.
Poseben dogodek je bila uprizoritev Molièrove komedije “Namišljeni bolnik” novembra leta 1944; njena posebnost so bili živobarvni kostumi, sešiti iz svile zavezniških padal. Spomladi leta 1945 je ansambel gostoval v osvobojeni Dalmaciji, pa tudi v Ljubljani. Po osvoboditvi so bili člani partizanskega Slovenskega narodnega gledališča dodeljeni ansamblom obnovljenih gledališč v Ljubljani, Mariboru in Celju.
Kobilarna Lipica zamenja lastnika Anton Vovk, prvi ljubljanski nadškof v novejšem obdobju Boris Kralj - igralec, recitator in interpret *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Traven - prevajalec psalmov Ferdo Vesel, nemirni likovni eksperimentator Niko Belopavlovič - soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju Lavoslava Turk in “Pesem šolske sestre” Baritonist Vekoslav Janko – ljubljenec opernega občinstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Franke - slikar in avtor osnutka “Ribarskega zakona za Kranjsko” Davorin Jenko zloži napev koračnice »Naprej zastava slave« Urbanist in arhitekt Ivan Jager pripravi urbanistični načrt za mesto Minneapolis *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak, profesor za južnoslovansko jezikoslovje v Gradcu Hranilnica in posojilnica v Kopru Dan Slovenske vojske *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljni kamen za železniško postajo v Trstu Ivan Cankar gre na volitve Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenci med prvimi tržaškimi študenti navtike Lászlo Takács - arhitektov secesijski pečat Murski Soboti Vika Podgorska – pot slovenske igralke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgusta Šantel, slikarstvo, ki izhaja iz romantične tradicije Zora Piščanc in zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda »Ali mora kmet res le ubogati?« Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji čarovniški proces na Slovenskem Slava Klavora in Sophie Scholl – slovensko/nemški vrstnici v uporu proti nacizmu Kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vladarski predpis v slovenskem jeziku Magomed Gadžijev – Miško, vojaški kirurg iz Dagestana Vzneseni nagovori z balkona ljubljanske univerze *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec vojne prebudil radijsko kukavico Anton Dolar, klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Sizifovo delo liberalno usmerjenega slovenskega politika Staneta Kavčiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena največjih zemljiških posesti na Kranjskem Joško Tischler, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Ravnik - skladatelj, pianist in režiser Muzej slovenjgraškega župnika Jakoba Sokliča Domače znanje za poskusno oddajanje teleteksta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Šuster Drabosnjak – koroški bukovnik Zdravnik dr. Bogdan Brecelj, organizator prve kostne banke pri nas Prva hidroelektrarna elektrarna na Dravi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki ljubljanske borze Ati Soss - vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ludvig van Beethoven in ljubljanska filharmonična družba Vida Jeraj Hribar - prva slovenska koncertna violinistka Nada Lampret Souvan, modna oblikovalka in kreativna kostumografinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Milčinski, zdravnik in izvedenec za sodno medicino Ivo Zorman in družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi okupirano slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tri knjige o zdravilnih zeliščih stiškega cistercijana Simona Ašiča Stanko Kociper – književnik, ki je bil propagandist slovenskega domobranstva Aprilska mejnika pri zdravljenju bolnikov z nenadno odpovedjo ledvic *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov