Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Šišenski hrib in današnji park Tivoli sta že od nekdaj priljubljena kraja Ljubljančanov za oddih ali sprehode. To so spoznali že v 16. stoletju, ko so ob robu parka postavili zidani dvor, predhodnika sedanjega Cekinovega gradu. Na današnji dan leta 1601 so poslopje in zemljišče okoli njega kupili jezuiti, po razpustu njihovega reda pa je dvorec postal last ljubljanskega škofa in nato deželnih stanov. Pred njim je bil urejen eden najlepših vrtov oziroma parkov v Ljubljani. Sedanji baročni dvorec je kot nadstropno paviljonsko stavbo na robu parka dal v prvi polovici 18. stoletja postaviti grof Leopold Karel Lamberg.
Dvorec krasijo s pilastri poudarjene fasade ter polkrožno zaključeni portali na pročelju, izjemno lepa pa je baročno poslikana dvorana v nadstropju. Dvorec je prvotno nosil ime po Lambergu, po smrti njegovega sina pa se je vdova omožila z avstrijskim konjeniškim kapetanom Lovrom Szőgenyjem. Ljubljančani so madžarsko ime lastnika poslovenili v Cekinov grad. Med poznejšimi lastniki je bil do konca druge svetovne vojne tudi Peter Kozler, avtor znamenitega zemljevida Slovenske dežele in pokrajin iz leta 1861 in soustanovitelj “Pivovarne bratov Kozler”, predhodnice današnje Pivovarne Union. Danes je v Cekinovem gradu v parku Tivoli Muzej novejše zgodovine.
—–
Gradbenik VINCENC STRUPPI se je rodil na današnji dan leta 1733 na Kranjskem. Sprva je sodeloval pri graditvi trdnjav na Češkem, nato pa ga je Jožef II. prestavil v Trst, kjer se je odlikoval pri izsuševanju močvirja pri Ogleju. Podobno delo je nadaljeval na Ljubljanskem barju. V Ljubljani je bil tudi revizor načrtov Gabrijela Gruberja pri graditvi prekopa. Ker so Gruberja zaradi prekoračitve stroškov odstavili, je prekop leta 1780 dokončal Vincenc Struppi.
—–
Na današnji dan pred 140-imi leti se je v Semiču rodil zdravnik in organizator kirurške dejavnosti FRANC DERGANC. 1903. leta je diplomiral na Dunaju ter se nato v kirurgiji izpopolnjeval na Danskem, v Nemčiji, Franciji in Švici. Do leta 1932 je vodil kirurški oddelek ljubljanske bolnišnice. Uvajal je vrsto novosti in tudi sam iskal nove načine dela. Vse od prihoda v Ljubljano si je prizadeval za izdajanje slovenskega zdravstvenega glasila in za slovensko medicinsko terminologijo. 1929. leta je dal pobudo za ustanovitev “Zdravniškega vestnika”; najpomembnejša naloga tega glasila je bila boj za popolno medicinsko fakulteto. Franc Derganc se je posvečal tudi filozofiji in leta 1920 objavil gradivo za filozofski slovar.
—–
Na današnji dan pred sto leti se je v Zgoniku rodil novinar DANILO MILIČ. Leta 1941 je diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani, nato je sodeloval v narodno-osvobodilni vojni in bil leta 1942 interniran. Po kapitulaciji Italije je delal v pokrajinskem odboru Osvobodilne fronte za Slovensko primorje in Trst. Sodeloval je v redakcijah primorskih izdaj Kmečkega glasa in Slovenskega poročevalca, leta 1944 pa je bil tudi urednik Partizanskega dnevnika. Danilo Milič je po osvoboditvi vodil Radio Koper-Capodistria, in sicer od ustanovitve leta 1949 do leta 1952.
—–
Matematik STANKO URŠIČ je v letih pred začetkom druge svetovne vojne študiral matematiko in fiziko na univerzi v Padovi. Leta 1940 ga je fašistična oblast zaprla in nato za štiri leta internirala na Siciliji. Po vojni je bil gimnazijski profesor v Postojni, Piranu in Ljubljani, pedagoški svetovalec na Zavodu Socialistične republike Slovenije za šolstvo ter predavatelj metodike pouka na pedagoških akademijah v Ljubljani in Novi Gorici. Sam in s sodelavci je napisal vrsto učbenikov in delovnih zvezkov za osnovne šole; z njimi je uvajal teorijo množic kot osnovo sodobnega pouka matematike. Stanko Urščič se je rodil na današnji dan pred sto leti v Cerknem.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Šišenski hrib in današnji park Tivoli sta že od nekdaj priljubljena kraja Ljubljančanov za oddih ali sprehode. To so spoznali že v 16. stoletju, ko so ob robu parka postavili zidani dvor, predhodnika sedanjega Cekinovega gradu. Na današnji dan leta 1601 so poslopje in zemljišče okoli njega kupili jezuiti, po razpustu njihovega reda pa je dvorec postal last ljubljanskega škofa in nato deželnih stanov. Pred njim je bil urejen eden najlepših vrtov oziroma parkov v Ljubljani. Sedanji baročni dvorec je kot nadstropno paviljonsko stavbo na robu parka dal v prvi polovici 18. stoletja postaviti grof Leopold Karel Lamberg.
Dvorec krasijo s pilastri poudarjene fasade ter polkrožno zaključeni portali na pročelju, izjemno lepa pa je baročno poslikana dvorana v nadstropju. Dvorec je prvotno nosil ime po Lambergu, po smrti njegovega sina pa se je vdova omožila z avstrijskim konjeniškim kapetanom Lovrom Szőgenyjem. Ljubljančani so madžarsko ime lastnika poslovenili v Cekinov grad. Med poznejšimi lastniki je bil do konca druge svetovne vojne tudi Peter Kozler, avtor znamenitega zemljevida Slovenske dežele in pokrajin iz leta 1861 in soustanovitelj “Pivovarne bratov Kozler”, predhodnice današnje Pivovarne Union. Danes je v Cekinovem gradu v parku Tivoli Muzej novejše zgodovine.
—–
Gradbenik VINCENC STRUPPI se je rodil na današnji dan leta 1733 na Kranjskem. Sprva je sodeloval pri graditvi trdnjav na Češkem, nato pa ga je Jožef II. prestavil v Trst, kjer se je odlikoval pri izsuševanju močvirja pri Ogleju. Podobno delo je nadaljeval na Ljubljanskem barju. V Ljubljani je bil tudi revizor načrtov Gabrijela Gruberja pri graditvi prekopa. Ker so Gruberja zaradi prekoračitve stroškov odstavili, je prekop leta 1780 dokončal Vincenc Struppi.
—–
Na današnji dan pred 140-imi leti se je v Semiču rodil zdravnik in organizator kirurške dejavnosti FRANC DERGANC. 1903. leta je diplomiral na Dunaju ter se nato v kirurgiji izpopolnjeval na Danskem, v Nemčiji, Franciji in Švici. Do leta 1932 je vodil kirurški oddelek ljubljanske bolnišnice. Uvajal je vrsto novosti in tudi sam iskal nove načine dela. Vse od prihoda v Ljubljano si je prizadeval za izdajanje slovenskega zdravstvenega glasila in za slovensko medicinsko terminologijo. 1929. leta je dal pobudo za ustanovitev “Zdravniškega vestnika”; najpomembnejša naloga tega glasila je bila boj za popolno medicinsko fakulteto. Franc Derganc se je posvečal tudi filozofiji in leta 1920 objavil gradivo za filozofski slovar.
—–
Na današnji dan pred sto leti se je v Zgoniku rodil novinar DANILO MILIČ. Leta 1941 je diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani, nato je sodeloval v narodno-osvobodilni vojni in bil leta 1942 interniran. Po kapitulaciji Italije je delal v pokrajinskem odboru Osvobodilne fronte za Slovensko primorje in Trst. Sodeloval je v redakcijah primorskih izdaj Kmečkega glasa in Slovenskega poročevalca, leta 1944 pa je bil tudi urednik Partizanskega dnevnika. Danilo Milič je po osvoboditvi vodil Radio Koper-Capodistria, in sicer od ustanovitve leta 1949 do leta 1952.
—–
Matematik STANKO URŠIČ je v letih pred začetkom druge svetovne vojne študiral matematiko in fiziko na univerzi v Padovi. Leta 1940 ga je fašistična oblast zaprla in nato za štiri leta internirala na Siciliji. Po vojni je bil gimnazijski profesor v Postojni, Piranu in Ljubljani, pedagoški svetovalec na Zavodu Socialistične republike Slovenije za šolstvo ter predavatelj metodike pouka na pedagoških akademijah v Ljubljani in Novi Gorici. Sam in s sodelavci je napisal vrsto učbenikov in delovnih zvezkov za osnovne šole; z njimi je uvajal teorijo množic kot osnovo sodobnega pouka matematike. Stanko Urščič se je rodil na današnji dan pred sto leti v Cerknem.
Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Eppich , prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo Jovan Hadži in zoogeografska karta Jugoslavije Matija Dermastia - košarkar, novinar in urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Milan Butina, teoretična misel o likovnih procesih Marjan Rožanc, pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičnost »Na svoji zemlji«, prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Miklošič, prvo ime slovanske filologije 19. stoletja Anton Ojcinger, pogumni gorski vodnik Juliusa Kugyja France Kotnik, raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar razpustil verske ustanove Avgust Šuligoj, zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček« Alojzij Vadnal in uvajanje matematičnih metod v ekonomijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Smole, Prešernov prijatelj – mecen in zbiralec ljudskih pesmi Franc Coronini, podpora predlogom slovenskih poslancev Ukinitev slovenske trgovsko-obrtne zadruge v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Perlach, rektor dunajske univerze iz Svečine Franc Smodej, predsednik Narodnega sveta za Koroško Milan Majcen, upornik, ki so ga okupatorji pokopali z vojaškimi častmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marička Žnidaršič, poezija poveže vojni čas in domačo pokrajino Duša Počkaj, igralkina ekspresivna navzočnost Franci Zagoričnik, ustvarjalec vizualne in konkretne poezije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Majciger, soustanovitelj mariborske čitalnice in slovenske posojilnice Dr. Andrej Karlin, s tržaškega škofijskega sedeža na mariborskega Mitja Gorjup, najmlajši glavni urednik časnika Delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilija Podkrajšek, prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Franc Sušnik, Koroški knjižničar, muzealec in publicist Prva vinarska zadruga v Metliki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Celestin, poznavalec ruske literature Vlado Habjan, realistična pripovedna proza o času vojne Sane Belak Šrauf, eden pionirjev slovenskih odprav v Himalajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Engelberg Gangl, pesnik in urednik lista “Učiteljski tovariš” France Štiglic, klasik in pionir slovenskega filma »Črne so sence pale čez Kras …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Martin Bavčer, Zgodovina Norika in Furlanije Vrenje zaradi dveh pomembnih mladinskih revij Usoda izgnancev za prebivalce Posavja in Posotelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pismo, v katerem se prvič pojavi ime Maribor Ivan Michler, raziskovalec kraškega podzemlja Osimski sporazumi in državna meja z Italijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik in slikar Stane Kregar - vodilni predstavnik (post)nadrealizma pri nas France Lombergar in začetki sodobnih nasadov jablan pri nas Pospešeno do decembrskega plebiscita *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana razsvetljena s plinskimi svetilkami Davorin Trstenjak - pobudnik slovenskega pisateljskega društva Marcel Ostaševski - lirični baritonist iz Radovljice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Ješe in prva uspešna operacija sive mrene pri nas Gregor Klančnik - predvojni smučarski prvak in uspešen gospodarstvenik Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov