Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
GREGOR KRAŠKOVIC je bil leta 1796 na Dunaju promoviran za doktorja medicine in se specializiral za zdravljnje kožnih in spolnih bolezni. Služboval je na Dunaju, v Zadru in Varaždinu; tu se je ukvarjal še s porodništvom in izobraževanjem nosečnic, izkazal pa se je tudi kot začetnik medicine dela.
Sicer pa Kraškovic slovi kot prvi slovenski balonar. Marca leta 1810 je namreč v bližini mesta Szombathely na Ogrskem spustil v zrak velik, s plinom napolnjen balon iz tafta, ki je dosegel višino okoli 450 metrov. Pozneje je z baloni s segretim zrakom opravil več kot 600 straktivnih poletov nad množicami gledalcev. Gregor Kraškovic se je rodil na današnji dan pred 250-imi leti v kraju Studenec na Blokah.
—–
Na današnji dan leta 1901 se je v Celju rodila pianistka in skladateljica MIRCA SANCIN. Po študiju klavirja v Ljubljani in Gradcu je poučevala na šolah Glasbene mladine v Celju, Ljubljani in Trstu, na glasbeni šoli Slovenske prosvetne matice in na slovenskem učiteljišču v Trstu. V njenem skladateljskem opusu so samospevi ter klavirske in komorne skladbe. Mirca Sancin sodi med pomembnejše slovenske skladateljice.
—–
Gledališki in filmski igralec LOJZE POTOKAR se je rodil na današnji dan leta 1902 v Štepanji vasi pri Ljubljani. V prvih dveh desetletjih svojega nastopanja je veljal za najboljšega mojstra majhnih vlog. Že pri 16-ih je začel igrati v Drami Narodnega gledališča v Ljubljani in ji je ostal zvest do konca svoje igralske kariere. Pravo igralsko prerojenje je doživel kot najstarejši član ansambla Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju, saj je odlično zaigral nosilne vloge. Po vojni se je ta izjemni izpovedovalec človeških usod in neugnani komedijant iz večnega epizodista razvil v izrazitega protagonista.
Enakovredne gledališkim so bile Potokarjeve stvaritve v številnih slovenskih filmih; najprej v prvem, “Na svoji zemlji”, še posebno pa v “Baladi o trobenti in oblaku”. V tem je upodobil pretresljivi lik kmeta Temníkarja, ene izmed legendarnih podob novejše slovenske književnosti. Lojze Potokar je veliko nastopal tudi v radijskih igrah.
—–
Polkovnik letalstva SAVO POLJANEC je kot častnik kraljeve jugoslovanske vojske končal vojaško akademijo kopenske vojske in pilotsko šolo. Aprila leta 1941 je med obrambo Beograda sestrelil dve nemški letali, pozneje je padel v nemško ujetništvo, leta 1944 pa pobegnil na Slovaško in se tam povezal z odporniškim gibanjem. Med slovaško vstajo avgusta leta 1944 je opravil več bojnih poletov in se nato prek Poljske vrnil v Beograd. Tam je prevzel poveljstvo lovskega polka, se z njim do konca vojne bojeval na sremski fronti, bil nato še nekaj let v aktivni vojaški službi ter nazadnje postal načelnik Letalske vojaške akademije v Beogradu. Savo Poljanec se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Mariboru.
—–
Ameriški izumitelj škotskega rodu ALEXANDERGRAHAM BELL se je rodil v družini, v kateri so se vsi zanimali za težave govora. Njegov stari oče je preučeval mehaniko zvoka, njegov oče pa je bil med pionirji poučevanja gluhih. Ko je Bell postal profesor za psihologijo govora na univerzi v Bostonu, je v prostem času razvijal električni prenos govora in leta 1876 dobil patent za telegrafski prenos govora in drugih zvokov. Še istega leta je na svetovni razstavi v Philadelphiji predstavil prvi uporabni telefonski aparat, ki je bil takrat seveda prava atrakcija. Pozneje je razvil še fotofon, ki je prenašal zvok s svetlobnim žarkom ter izboljšal Edisonov fonograf, napravo za snemanje zvoka ob pomoči igle, cilindrov iz voska in plošč. Alexander Graham Bell se je rodil na današnji dan pred 170-imi leti v Edinburgu na Škotskem.
6283 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
GREGOR KRAŠKOVIC je bil leta 1796 na Dunaju promoviran za doktorja medicine in se specializiral za zdravljnje kožnih in spolnih bolezni. Služboval je na Dunaju, v Zadru in Varaždinu; tu se je ukvarjal še s porodništvom in izobraževanjem nosečnic, izkazal pa se je tudi kot začetnik medicine dela.
Sicer pa Kraškovic slovi kot prvi slovenski balonar. Marca leta 1810 je namreč v bližini mesta Szombathely na Ogrskem spustil v zrak velik, s plinom napolnjen balon iz tafta, ki je dosegel višino okoli 450 metrov. Pozneje je z baloni s segretim zrakom opravil več kot 600 straktivnih poletov nad množicami gledalcev. Gregor Kraškovic se je rodil na današnji dan pred 250-imi leti v kraju Studenec na Blokah.
—–
Na današnji dan leta 1901 se je v Celju rodila pianistka in skladateljica MIRCA SANCIN. Po študiju klavirja v Ljubljani in Gradcu je poučevala na šolah Glasbene mladine v Celju, Ljubljani in Trstu, na glasbeni šoli Slovenske prosvetne matice in na slovenskem učiteljišču v Trstu. V njenem skladateljskem opusu so samospevi ter klavirske in komorne skladbe. Mirca Sancin sodi med pomembnejše slovenske skladateljice.
—–
Gledališki in filmski igralec LOJZE POTOKAR se je rodil na današnji dan leta 1902 v Štepanji vasi pri Ljubljani. V prvih dveh desetletjih svojega nastopanja je veljal za najboljšega mojstra majhnih vlog. Že pri 16-ih je začel igrati v Drami Narodnega gledališča v Ljubljani in ji je ostal zvest do konca svoje igralske kariere. Pravo igralsko prerojenje je doživel kot najstarejši član ansambla Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju, saj je odlično zaigral nosilne vloge. Po vojni se je ta izjemni izpovedovalec človeških usod in neugnani komedijant iz večnega epizodista razvil v izrazitega protagonista.
Enakovredne gledališkim so bile Potokarjeve stvaritve v številnih slovenskih filmih; najprej v prvem, “Na svoji zemlji”, še posebno pa v “Baladi o trobenti in oblaku”. V tem je upodobil pretresljivi lik kmeta Temníkarja, ene izmed legendarnih podob novejše slovenske književnosti. Lojze Potokar je veliko nastopal tudi v radijskih igrah.
—–
Polkovnik letalstva SAVO POLJANEC je kot častnik kraljeve jugoslovanske vojske končal vojaško akademijo kopenske vojske in pilotsko šolo. Aprila leta 1941 je med obrambo Beograda sestrelil dve nemški letali, pozneje je padel v nemško ujetništvo, leta 1944 pa pobegnil na Slovaško in se tam povezal z odporniškim gibanjem. Med slovaško vstajo avgusta leta 1944 je opravil več bojnih poletov in se nato prek Poljske vrnil v Beograd. Tam je prevzel poveljstvo lovskega polka, se z njim do konca vojne bojeval na sremski fronti, bil nato še nekaj let v aktivni vojaški službi ter nazadnje postal načelnik Letalske vojaške akademije v Beogradu. Savo Poljanec se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Mariboru.
—–
Ameriški izumitelj škotskega rodu ALEXANDERGRAHAM BELL se je rodil v družini, v kateri so se vsi zanimali za težave govora. Njegov stari oče je preučeval mehaniko zvoka, njegov oče pa je bil med pionirji poučevanja gluhih. Ko je Bell postal profesor za psihologijo govora na univerzi v Bostonu, je v prostem času razvijal električni prenos govora in leta 1876 dobil patent za telegrafski prenos govora in drugih zvokov. Še istega leta je na svetovni razstavi v Philadelphiji predstavil prvi uporabni telefonski aparat, ki je bil takrat seveda prava atrakcija. Pozneje je razvil še fotofon, ki je prenašal zvok s svetlobnim žarkom ter izboljšal Edisonov fonograf, napravo za snemanje zvoka ob pomoči igle, cilindrov iz voska in plošč. Alexander Graham Bell se je rodil na današnji dan pred 170-imi leti v Edinburgu na Škotskem.
Statut mesta Ptuj iz zgodnjega 16. stoletja … Marta Paulin - Brina, ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas … Ivan Šček, skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« … Zgodovinski uspeh alpinističnega para Mira Debelak in Stanko Tominšek v severni steni Špika …
Ožbalt Gutsman, jezikoslovec s Koroškega … Manica Koman, pripovedovalka pravljic in otroških zgodb … Dr. Janez Stanovnik, od krščanskega socialista do predsednika republiškega predsedstva … Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem …
Mihael Štrukelj, redni profesor gradbeništva v Helsinkih »Pil sem te in ne izpil, Ljubezen ...« Egon Kunej, skladatelj in zborovodja Nacistične deportacije in ukradeni otroci
Iz zgodovine nesreč v naših gorah … Denarna reforma podonavske monarhije … Viktor Sulčič, arhitekt v Argentini … Boris Gregorka, trener na poti do olimpijskih odličij …
Matevž Ravnikar, prvi zapisovalec ugank, ljudskih pesmi in pravljic ... Ivan Jožef Tomažič, škof, ki se je uprl zahtevi nacistov ... Samopostrežne trgovine prihajajo ... Kratka zgodovina »železne zavese« ...
Satirični roman – parodija na pisateljstvo Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi veljavni
Zaradi politične neprimernosti ob profesuro Svetovni rekorder v kegljanju Direktorica Inštituta za načrtovanje družine Usmrtitev prvih partizanskih upornikov med drugo svetovno vojno
Poštni uradnik – spregledan inovator Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Montirani politični proces razveljavljen po 44 letih Nacisti odvzeli staršem 650 otrok
Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces Začetek vojne svetovnih razsežnosti
Knjige, ki so Slovence naučile brati, ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak, utemeljitelj slovenske astronomije in Kmetijska zbornica za takratno Dravsko banovino
Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi. Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah. Češki planinci in njihova koča pod Grintovci. Radio Osvobodilne fronte.
Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Vroče poletje ob Soči ionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju
Prva olimpijska kolajna v slovenskih rokah Satirik jezi gospodo Geofizik preučuje potrese Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado
Metri in kilogrami namesto starih merskih poimenovanj Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani. Koreografinja ter njene odrske in filmske stvaritve Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji.
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju Zločin v celjskem Starem piskru
Eden najopaznejših zamejskih pisateljev Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste Sedemdesetletna igralska kariera
Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Visu Tramvaj ob slovenski obali »Ave, triumphator!«
Utemeljitelj germanistike na mladi univerzi v Ljubljani. Od diplomata do antropologa. Ko so gorele slovenske vasi. Spodbuda Prešernu za Zdravljico.
Prvi knjižni katalog na Slovenskem Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Jugoslovanska ljudska armada v treh mesecih zapustila Slovenijo Kost jamskega medveda – najstarejša piščal
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Neveljaven email naslov