Eden najboljših slovenskih pripovednikov JOSIP JURČIČ je bil Levstikov učenec. Nanj je vplivalo predvsem načelo, da je treba pisati v domači besedi, v skladu z domačimi mislimi in na podlagi domačega življenja. Njegovo pisateljsko delo obsega med drugim povesti Jurij Kozjak, Domen, Tihotapec in Sosedov sin, romane Deseti brat (to je prvi slovenski roman), Cvet in sad, Lepa Vida in Rokovnjači ter drami Tugomer in Veronika Deseniška.
Napisal je tudi veliko političnih člankov in podlistkov. Tako kot njegovo literarno delo so prežeti z ljubeznijo do slovenskega naroda. Jurčič je pomembno prispeval k oblikovanju naše pripovedne proze in jo razširil po tematsko-motivni in oblikovalni plati. Njegovo pripovedništvo je ostalo po večini v mejah romantične in poromantične slogovne naravnanosti, vendar je sprejelo številne realistične slogovne prvine. Josip Jurčič se je rodil na današnji dan leta 1844 na Muljavi pri Stični.
—–
Med štirimi vélikimi slovenske moderne je bil tudi pesnik JOSIP MURN ALEKSANDROV. Rodil se je na današnji dan leta 1879 v Ljubljani, umrl pa je leta 1901, star komaj 22 let. V zelo skromnih razmerah je maturiral na ljubljanski gimnaziji in nato študiral na eksportni akademiji na Dunaju in pravo v Pragi, vendar je moral zaradi pomanjkanja denarja študij opustiti. Pesniti je začel v gimnaziji, v zrelejši dobi pa je pisal novoromantično stilizirane pesmi v ljudskem oziroma kmečkem tonu. Odlikujejo se z mojstrskim izražanjem čustev, pristnim ljudskim izrazom in krhkim osebnim ritmom.
Zaradi neobremenjenosti s tendencioznostjo in aktualizmi velja Josip Murn Aleksandrov za najčistejšega lirika slovenske književnosti. Manj izrazite, čeprav literarnozgodovinsko zanimive so tudi njegove lirične črtice in podlistki,
ki sodijo v okvir razvojnih prizadevanj slovenske proze na poti od realizma 19. stoletja k modernističnim oblikam.
—–
Fizik JANEZ STRNAD je leta 1963 na Fakulteti z naravoslovje in tehnologijo doktiriral iz jedrske fizike ter se nato izopolnjeval v Heidelbergu in Giessnu v Nemčiji. Raziskovalno se je ukvarjal z difuzijo nevtronov, posebno s teorijo relativnosti in jedrsko fiziko. Vrsto let je delal na Inštitutu Jožefa Štefana, od leta 1963 pa je bil redni profesor na fakuteti za naravoslovje in tehnologijo. Napisal je več učbenikov, z objavami v časopisju ter s poljudnimi deli o naravoslovju, fiziki in fizikih pa se je uveljavil kot popularizator fizike med mladimi. Leta 2001 je postal zaslužni profesor ljubljanske univerze, prejel pa je tudi Levstikovo nagrado ter leta 2005 zlati red za zasluge Republike Slovenije. Janez Strnad se je rodil na današnji dan leta 1934 v Ljubljani.
—–
Časnikar in publicist ANDREJ PAGON – OGAREV je bil kot protifašist in sodelavec Osvobodilne fronte med drugo svetovno vojno preganjan in zaprt v Trstu, po kapitulaciji Italije pa je postal vojni dopisnik, član uredništva Partizanskega dnevnika in organizator dopisniške mreže v Benečiji, Brdih in na Tolminskem.
Po vojni je bil novinar tržaškega Primorskega dnevnika, nato pa je vodil podružnico Ljudske pravice in Dela v Kopru. Zbral, uredil in v ciklostilni tehniki je leta 1944 izdal antologijo “Pesmi borcev XXXI. divizije”, pisal je o soški fronti in zgodovini svojega rojstnega kraja, leta 1979 pa je napisal tudi knjigo za mladino “Kava in polenta”. Za svoje novinarsko delo je prejel zlato odličje Toneta Tomšiča. Andrej Pagon se je rodil na današnji dan pred sto leti v Šebréljah na Idrijskem.