Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prvi Valvazor, ki je prišel v naše kraje, je bil JANEZ KRSTNIK VALVAZOR. Baptista Vavisor, kakor so njegovo ime takrat zapisali v zapisnik mestnega sveta, je postal ljubljanski meščan na današnji dan pred 470-imi leti. Bil je uspešen trgovec in je leta 1554 je zakupil deželnoknežje gospostvo Laško na Spodnjem Štajerskem, enega največjih v naših deželah. Pozneje je pridobil še nekaj gradov in posestev na Kranjskem, Šrajbarski turn pri Krškem, kjer je najraje prebival in Medijo pri Zagorju, ki je pozneje postala rodbinski grad prednikov Janeza Vajkarda Valvazorja. Prevzel je tudi izredno donosno deželno službo vrhovnega proviantnega mojstra, to je glavnega preskrbovalca slavonskega, hrvaškega in morskega dela Vojne krajine z živili. Medse so ga sprejeli tudi kranjski deželni stanovi, leta 1571 pa je Janez Krstnik Valvazor postal celo član deželnega odbora.
—–
Ko so si v začetku 19. stoletja začele Postojnsko jamo ogledovati tudi kronane glave, je postala ta še znamenitejša in vse bolj obiskana. Prvi visoki gost je bil avstrijski cesar Franc Prvi leta 1816. Jama mu je tako ugajala, da si jo je čez dve leti spet ogledal. Prava senzacija pa je bila, ko sta na današnji dan pred 160-imi leti v Postojnsko jamo stopila cesar Franc Jožef Prvi In cesarica Elizabeta. Marljivi organizatorji so popravili poti in jih posuli z drobnim belim peskom; navozili so ga za več tisoč voz. Gorelo je okoli 15.000 luči, v veliki dvorani se je razlival rdeč bengalični ogenj, v zrak so spuščali raznobarvne balone, gosta pa je ob vhodu pozdravljal velik osvetljen napis: “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in
Elizabeto!”
Seveda ni manjkalo godb, petja, govorov in recitacij. Po ogledu jame – cesarica in dvorni dami so si njene lepote ogledovale iz nosilnic – je dal zadovoljni cesar vsem tistim, ki so sodelovali pri lepšanju jame in pripravi sprejema, razdeliti 120 zlatnikov, 20 tolarjev in 70 srebrnikov. Po slovesnosti se je vladarski par s spremstvom v kočijah odpeljal v Ljubljano, po kosilu v kolodvorski restavraciji pa so se s hlaponom odpravili proti Dunaju. Ker visoki obisk v Postojnski jami ni bil poceni, je uprava nemudoma povišala vstopnino: s 30 na 40 krajcarjev na osebo.
—–
Slikar in grafik GREGOR PERUŠEK se je leta 1906 izselil v Združene države Amerike. V Novem svetu se je preživljal s priložnostnimi deli, v prostem času pa kot samouk risal in slikal. Pozneje se je popolnoma posvetil slikarstvu in začel aktivno delovati med tamkajšnjimi Slovenci. Leta 1931 je v Clevelandu ustanovil “Jugoslovansko šolo moderne umetnosti” in jo nato vodil vse do smrti. Slikal je krajine, portrete in tihožitja, kot grafik pa je delal v linorezu in lesorezu. Uvrščajo ga med pomembne ameriške ekspresioniste, pod vplivom umetnosti Indijancev, ki jih je vsako leto obiskoval, pa se je približal tudi simbolizmu in abstraktnemu slikarstvu. Gregor Perušek se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti v Jelôvcu pri Ribnici.
—–
Operni pevec ROBERT PRIMOŽIČ – rodil se je na današnji dan leta 1893 v Trstu – je študiral v Trstu, Milanu in Budimpešti. Debitiral je leta 1912 v slovenskem gledališču v Trstu. Pozneje je bil angažiran v Zagrebu in Budimpešti, od leta 1929 do smrti pa je bil član ljubljanske Opere. Primožič je bil pevec z odličnimi glasovnimi sposobnostmi in pretanjenim občutkom za vokalno interpretacijo in gledališko igro. S svojim širokim repertoarjem se je uvrstil med vrhunske operne umetnike.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prvi Valvazor, ki je prišel v naše kraje, je bil JANEZ KRSTNIK VALVAZOR. Baptista Vavisor, kakor so njegovo ime takrat zapisali v zapisnik mestnega sveta, je postal ljubljanski meščan na današnji dan pred 470-imi leti. Bil je uspešen trgovec in je leta 1554 je zakupil deželnoknežje gospostvo Laško na Spodnjem Štajerskem, enega največjih v naših deželah. Pozneje je pridobil še nekaj gradov in posestev na Kranjskem, Šrajbarski turn pri Krškem, kjer je najraje prebival in Medijo pri Zagorju, ki je pozneje postala rodbinski grad prednikov Janeza Vajkarda Valvazorja. Prevzel je tudi izredno donosno deželno službo vrhovnega proviantnega mojstra, to je glavnega preskrbovalca slavonskega, hrvaškega in morskega dela Vojne krajine z živili. Medse so ga sprejeli tudi kranjski deželni stanovi, leta 1571 pa je Janez Krstnik Valvazor postal celo član deželnega odbora.
—–
Ko so si v začetku 19. stoletja začele Postojnsko jamo ogledovati tudi kronane glave, je postala ta še znamenitejša in vse bolj obiskana. Prvi visoki gost je bil avstrijski cesar Franc Prvi leta 1816. Jama mu je tako ugajala, da si jo je čez dve leti spet ogledal. Prava senzacija pa je bila, ko sta na današnji dan pred 160-imi leti v Postojnsko jamo stopila cesar Franc Jožef Prvi In cesarica Elizabeta. Marljivi organizatorji so popravili poti in jih posuli z drobnim belim peskom; navozili so ga za več tisoč voz. Gorelo je okoli 15.000 luči, v veliki dvorani se je razlival rdeč bengalični ogenj, v zrak so spuščali raznobarvne balone, gosta pa je ob vhodu pozdravljal velik osvetljen napis: “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in
Elizabeto!”
Seveda ni manjkalo godb, petja, govorov in recitacij. Po ogledu jame – cesarica in dvorni dami so si njene lepote ogledovale iz nosilnic – je dal zadovoljni cesar vsem tistim, ki so sodelovali pri lepšanju jame in pripravi sprejema, razdeliti 120 zlatnikov, 20 tolarjev in 70 srebrnikov. Po slovesnosti se je vladarski par s spremstvom v kočijah odpeljal v Ljubljano, po kosilu v kolodvorski restavraciji pa so se s hlaponom odpravili proti Dunaju. Ker visoki obisk v Postojnski jami ni bil poceni, je uprava nemudoma povišala vstopnino: s 30 na 40 krajcarjev na osebo.
—–
Slikar in grafik GREGOR PERUŠEK se je leta 1906 izselil v Združene države Amerike. V Novem svetu se je preživljal s priložnostnimi deli, v prostem času pa kot samouk risal in slikal. Pozneje se je popolnoma posvetil slikarstvu in začel aktivno delovati med tamkajšnjimi Slovenci. Leta 1931 je v Clevelandu ustanovil “Jugoslovansko šolo moderne umetnosti” in jo nato vodil vse do smrti. Slikal je krajine, portrete in tihožitja, kot grafik pa je delal v linorezu in lesorezu. Uvrščajo ga med pomembne ameriške ekspresioniste, pod vplivom umetnosti Indijancev, ki jih je vsako leto obiskoval, pa se je približal tudi simbolizmu in abstraktnemu slikarstvu. Gregor Perušek se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti v Jelôvcu pri Ribnici.
—–
Operni pevec ROBERT PRIMOŽIČ – rodil se je na današnji dan leta 1893 v Trstu – je študiral v Trstu, Milanu in Budimpešti. Debitiral je leta 1912 v slovenskem gledališču v Trstu. Pozneje je bil angažiran v Zagrebu in Budimpešti, od leta 1929 do smrti pa je bil član ljubljanske Opere. Primožič je bil pevec z odličnimi glasovnimi sposobnostmi in pretanjenim občutkom za vokalno interpretacijo in gledališko igro. S svojim širokim repertoarjem se je uvrstil med vrhunske operne umetnike.
Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Eppich , prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo Jovan Hadži in zoogeografska karta Jugoslavije Matija Dermastia - košarkar, novinar in urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Milan Butina, teoretična misel o likovnih procesih Marjan Rožanc, pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičnost »Na svoji zemlji«, prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Miklošič, prvo ime slovanske filologije 19. stoletja Anton Ojcinger, pogumni gorski vodnik Juliusa Kugyja France Kotnik, raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar razpustil verske ustanove Avgust Šuligoj, zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček« Alojzij Vadnal in uvajanje matematičnih metod v ekonomijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Smole, Prešernov prijatelj – mecen in zbiralec ljudskih pesmi Franc Coronini, podpora predlogom slovenskih poslancev Ukinitev slovenske trgovsko-obrtne zadruge v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Perlach, rektor dunajske univerze iz Svečine Franc Smodej, predsednik Narodnega sveta za Koroško Milan Majcen, upornik, ki so ga okupatorji pokopali z vojaškimi častmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marička Žnidaršič, poezija poveže vojni čas in domačo pokrajino Duša Počkaj, igralkina ekspresivna navzočnost Franci Zagoričnik, ustvarjalec vizualne in konkretne poezije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Majciger, soustanovitelj mariborske čitalnice in slovenske posojilnice Dr. Andrej Karlin, s tržaškega škofijskega sedeža na mariborskega Mitja Gorjup, najmlajši glavni urednik časnika Delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilija Podkrajšek, prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Franc Sušnik, Koroški knjižničar, muzealec in publicist Prva vinarska zadruga v Metliki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Celestin, poznavalec ruske literature Vlado Habjan, realistična pripovedna proza o času vojne Sane Belak Šrauf, eden pionirjev slovenskih odprav v Himalajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Engelberg Gangl, pesnik in urednik lista “Učiteljski tovariš” France Štiglic, klasik in pionir slovenskega filma »Črne so sence pale čez Kras …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Martin Bavčer, Zgodovina Norika in Furlanije Vrenje zaradi dveh pomembnih mladinskih revij Usoda izgnancev za prebivalce Posavja in Posotelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pismo, v katerem se prvič pojavi ime Maribor Ivan Michler, raziskovalec kraškega podzemlja Osimski sporazumi in državna meja z Italijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik in slikar Stane Kregar - vodilni predstavnik (post)nadrealizma pri nas France Lombergar in začetki sodobnih nasadov jablan pri nas Pospešeno do decembrskega plebiscita *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana razsvetljena s plinskimi svetilkami Davorin Trstenjak - pobudnik slovenskega pisateljskega društva Marcel Ostaševski - lirični baritonist iz Radovljice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Ješe in prva uspešna operacija sive mrene pri nas Gregor Klančnik - predvojni smučarski prvak in uspešen gospodarstvenik Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov