Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Arhitekt GREGOR MAČEK se je rodil na današnji dan leta 1682 v Ljubljani. O njegovem šolanju ni nič znanega, verjetno pa je prešel vso pot od zidarja do polirja pri graditvi ljubljanske stolnice, ko je nova baročna stavba zamenjala prejšnjo romarsko cerkev. V naslednjih treh oziroma štirih desetletjih je po svojih lastnih načrtih prezidal ali sezidal številne cerkve na podeželju; zgledoval se je po že uveljavljenem baročnem slogu.
Njegovo prvo znano delo je cerkev na Šmarni gori iz leta 1711, edino njegovo izpričano delo v Ljubljani pa je dokončanje Mestne hiše leta 1718. Vidni dosežki arhitekta Gregorja Mačka so tudi: cerkvi v Šmartinu pri Kranju in v Poljanah nad Škofjo Loko ter samostansko poslopje v Velesovem.
—–
Na današnji dan leta 1689 je bila v Ljubljani ustanovljena Academia unitorum, namenjena plemičem, izobražencem in uglednim meščanom. Bila je izrazito laično združenje vodilnih znanstvenikov in javnih delavcev na Kranjskem. Zaradi verskih ciljev se je zanjo uveljavilo ime Dizmova bratovščina. Za zavetnika so si člani namreč izbrali priprošnjika umirajočih, desnega razbojnika pri Jezusovem križanju, svetega Dizmo. Vsak član bratovščine se je vpisal v spominsko knjigo, dal naslikati svoj grb in upodobiti geslo, ki si ga je izbral kot vodilo. Zaradi tega je spominska knjiga Dizmove bratovščine izjemen dokument naše kulturne dediščine.
—–
Sopranistka IRENA BAAR je po srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani na Akademiji za glasbo končala višješolski študij klavirja, leta 1983 pa diplomirala iz solo petja. Izpopolnjevala se je še na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Gradcu ter opravila mojstrski tečaj pri sloviti pevski pedagoginji in komorni pevki Elizabeth Schwarzkopf v Salzburgu. S širokim pevskim repertoarjem je nastopala doma in na tujem ter dobila ugledne nagrade in priznanja. Bila je redna gostja obeh slovenskih opernih hiš ter obeh osrednjih državnih simfoničnih orkestrov.
Med njene vidnejše uspehe na tujem sodijo turneja po Koreji, sodelovanje z Bamberškimi simfoniki in nastop na glasbenem festivalu v Barceloni. Od leta 1992 je bila tudi članica “Slovenskega baročnega tria”, redno pa je sodelovala še v različnih drugih komornih zasedbah in v operi. Njena zadnja operna kreacija je bila vloga Margarette v “Faustu”. Irena Baar se je posvečala tudi najbolj žlahtni pevski interpretaciji – samospevu.
Že kmalu po opernih in koncertnih debijih je Irena Baar začela tudi poučevati; sprva na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani, pozneje pa na Akademiji za glasbo, kjer je bila leta 2001 izvoljena za redno profesorico. Za svoje umetniško in pedagoško delo je med drugim leta 1995 prejela Betettovo nagrado, priznanje, ki ga za širjenje glasbene kulture podeljuje Društvo glasbenih umetnikov Slovenije. Irena Baar se je rodila na današnji dan leta 1958 v Ljubljani.
—–
Danes je gregorjevo; nekdaj je bil ta dan god Gregorija Vélikega. Gregorij, eden največjih cerkvenih učenjakov in papežev, se je rodil okoli leta 540, umrl pa na današnji dan leta 604 oziroma pred 1413-imi leti. Znan je predvsem po tem, da je v cerkveno petje uvedel korale, pozneje imenovane po njem. Častili so ga učitelji, učenci, učenjaki vseh vrst, glasbeniki, cerkveni pevci, bil pa je tudi zaščitnik zidarjev. Ženske so se mu priporočale za rodovitnost, na pomoč so ga klicali tudi v obdobju kuge.
Po starem julijanskem koledarju je sveti Gregor godoval na prvi pomladanski dan in ljudje ga še danes štejejo za začetnika pomladi. Po Sloveniji velja, da se na gregorjevo “ptički ženijo” in da se ta dan “odpre pomladno nebo”.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Arhitekt GREGOR MAČEK se je rodil na današnji dan leta 1682 v Ljubljani. O njegovem šolanju ni nič znanega, verjetno pa je prešel vso pot od zidarja do polirja pri graditvi ljubljanske stolnice, ko je nova baročna stavba zamenjala prejšnjo romarsko cerkev. V naslednjih treh oziroma štirih desetletjih je po svojih lastnih načrtih prezidal ali sezidal številne cerkve na podeželju; zgledoval se je po že uveljavljenem baročnem slogu.
Njegovo prvo znano delo je cerkev na Šmarni gori iz leta 1711, edino njegovo izpričano delo v Ljubljani pa je dokončanje Mestne hiše leta 1718. Vidni dosežki arhitekta Gregorja Mačka so tudi: cerkvi v Šmartinu pri Kranju in v Poljanah nad Škofjo Loko ter samostansko poslopje v Velesovem.
—–
Na današnji dan leta 1689 je bila v Ljubljani ustanovljena Academia unitorum, namenjena plemičem, izobražencem in uglednim meščanom. Bila je izrazito laično združenje vodilnih znanstvenikov in javnih delavcev na Kranjskem. Zaradi verskih ciljev se je zanjo uveljavilo ime Dizmova bratovščina. Za zavetnika so si člani namreč izbrali priprošnjika umirajočih, desnega razbojnika pri Jezusovem križanju, svetega Dizmo. Vsak član bratovščine se je vpisal v spominsko knjigo, dal naslikati svoj grb in upodobiti geslo, ki si ga je izbral kot vodilo. Zaradi tega je spominska knjiga Dizmove bratovščine izjemen dokument naše kulturne dediščine.
—–
Sopranistka IRENA BAAR je po srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani na Akademiji za glasbo končala višješolski študij klavirja, leta 1983 pa diplomirala iz solo petja. Izpopolnjevala se je še na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Gradcu ter opravila mojstrski tečaj pri sloviti pevski pedagoginji in komorni pevki Elizabeth Schwarzkopf v Salzburgu. S širokim pevskim repertoarjem je nastopala doma in na tujem ter dobila ugledne nagrade in priznanja. Bila je redna gostja obeh slovenskih opernih hiš ter obeh osrednjih državnih simfoničnih orkestrov.
Med njene vidnejše uspehe na tujem sodijo turneja po Koreji, sodelovanje z Bamberškimi simfoniki in nastop na glasbenem festivalu v Barceloni. Od leta 1992 je bila tudi članica “Slovenskega baročnega tria”, redno pa je sodelovala še v različnih drugih komornih zasedbah in v operi. Njena zadnja operna kreacija je bila vloga Margarette v “Faustu”. Irena Baar se je posvečala tudi najbolj žlahtni pevski interpretaciji – samospevu.
Že kmalu po opernih in koncertnih debijih je Irena Baar začela tudi poučevati; sprva na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani, pozneje pa na Akademiji za glasbo, kjer je bila leta 2001 izvoljena za redno profesorico. Za svoje umetniško in pedagoško delo je med drugim leta 1995 prejela Betettovo nagrado, priznanje, ki ga za širjenje glasbene kulture podeljuje Društvo glasbenih umetnikov Slovenije. Irena Baar se je rodila na današnji dan leta 1958 v Ljubljani.
—–
Danes je gregorjevo; nekdaj je bil ta dan god Gregorija Vélikega. Gregorij, eden največjih cerkvenih učenjakov in papežev, se je rodil okoli leta 540, umrl pa na današnji dan leta 604 oziroma pred 1413-imi leti. Znan je predvsem po tem, da je v cerkveno petje uvedel korale, pozneje imenovane po njem. Častili so ga učitelji, učenci, učenjaki vseh vrst, glasbeniki, cerkveni pevci, bil pa je tudi zaščitnik zidarjev. Ženske so se mu priporočale za rodovitnost, na pomoč so ga klicali tudi v obdobju kuge.
Po starem julijanskem koledarju je sveti Gregor godoval na prvi pomladanski dan in ljudje ga še danes štejejo za začetnika pomladi. Po Sloveniji velja, da se na gregorjevo “ptički ženijo” in da se ta dan “odpre pomladno nebo”.
Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Viktor Cotič, slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Stane Urek, radijska športna legenda Redni slovenski program Radia Trst *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov