V 19. stoletju so bili Ljubljančani nadvse ponosni na Lattermanov drevored v Tivoliju, ki so ga po umiku Francozov leta 1813 uredili na pobudo Krištofa Lattermana, začasnega avstrijskega civilnega in vojaškega guvernerja. Načrte za drevored je izdelal Jean Blanchard, takratni nadzornik v oddelku za ceste in mostove. Ko je cesar poslal Lattermana na višji položaj v Benečijo, je komisija za ureditev drevoreda sklenila, da ga bo imenovala po njem. Ta sklep je ljubljanski magistrat potrdil na današnji dan leta 1813.. Zasaditev je finančno podprl premožni gostilničar Andrej Malič, ki je imel hotel in gostilno tam, kjer stoji zdaj prva slovenska veleblagovnica Na-ma.
Ob sprehajališču so od Maličevega hotela do Tivolskega gradu posadili 240 akacij in štiri jagnedi, takrat zelo moderna drevesa. Zasnova drevoreda je bila estetsko in likovno premišljena, saj so jagnedi razporedili na rondoje in tako optično poudarili njihovo dominacijo nad nižjimi akacijami. Tej priljubljeni promenadi pa je današnjo podobo zasnoval arhitekt Jože Plečnik: leta 1931 je sprehajališče od Narodne galerije do Tivolskega gradu razširil na 25 metrov, po sredini postavil betonske svetilke, ob straneh pa značilne klopi.
—–
Biolog FRAN JESENKO se je rodil na današnji dan leta 1875 v Škofji Loki. Študiral je na Dunaju in tam leta 1900 doktoriral iz filozofije. Med prvo svetovno vojno je bil huje ranjen in v vojnem ujetništvu. Po vojni je bil docent na univerzi v Zagrebu, pozneje pa redni profesor botanike na univerzi v Ljubljani. Sodil je med vodilne svetovne genetike v začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja. Že leta 1911 je na mednarodnem kongresu genetikov v Parizu predaval o svojem fertilnem (plodovitem) križancu pšenice in rži. Med posebno pomembnimi so njegove raziskave počitka in brstenja rastlin.
Po njem se imenuje Jesenkovo priznanje za uspešno pedagoško, raziskovalno in operativno delo posameznikom in organizacijam z biotehniškega področja. Fran Jesenko si je prizadeval tudi za razglasitev narodnega parka v Dolini Triglavskih jezer in za zaščito ljubljanskega Tivolija pred pozidavo.
——
Zgodovinar FRANCE ŠKERL je leta 1934 na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz zgodovine, štiri leta pozneje pa doktoriral. Kot gimnazijski profesor v Mariboru je poleti 1941. leta pred nemškim okupatorjem pobegnil v Ljubljano in se kot član krščanskosocialistične skupine vključil v Osvobodilno fronto, naslednje leto pa je odšel v partizane. Med drugim je bil glavni urednik Slovenskega poročevalca ter v letih od 1944 do 48 član znanstvenega inštituta pri predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Takrat je začel z znastvenim in raziskovalnim delom na področju zgodovine narodnoosvobodilnega boja in Osvobodilne fronte ter osvobodilnega boja na Primorskem in Koroškem. Leta 1951 je postal direktor Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Napisal je precej samostojnih del in razprav, obsežna monografija o NOB na Primorskem pa je ostala v rokopisu. Zgodovinar France Škerl se je rodil na današnji dan leta 1909 v Ljubljani.
—–
Oblikovalec in kipar JOŽE BRUMEN je leta 1960 diplomiral na odseku za arhitekturo, tri leta pozneje pa je končal še študij kiparstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. V šestdesetih letih se je uvrstil med naše vodilne grafične oblikovalce in kot izjemen oblikovalski interpret knjižnega in publicističnega gradiva vplival na višjo raven slovenskih tiskarskih izdelkov in posodobitev črkovnih fondov. Ustvarjal je knjižno opremo ter oblikoval plakate in celostne podobe publikacij. Bil je tudi redni profesor za oblikovne zasnove na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Oblikovalec in kipar Jože Brumen se je rodil na današnji dan leta 1930 v Ljubljani.