Na današnji dan leta 1848 – torej tri dni po odstopu in pobegu avstrijskega kanclerja kneza Metternicha – so v Ljubljano prišle prve novice o revoluciji na Dunaju. Zvečer so bile v mestu že demonstracije, razbili so Metternichov kip ter poškodovali ali uničili mitniške stražnice. Zaradi neprljubljenosti je najprej zbežal in nato še odstopil župan Janez Fischer. Naslednji dan so v Ljubljani ustanovili meščansko stražo, ki naj bi skrbela za red in mir. Po dunajskem vzoru se je imenovala »narodna straža«. Ustanovili so jih še po številnih drugih krajih na Kranjskem, pozneje pa tudi v Celovcu, Beljaku in Mariboru. Stražam ni vselej uspelo preprečiti nemirov; tako je 21. in 22. marca približno tristo kmetov vdrlo na grad na Igu pri Ljubljani in ga močno poškodovalo.
—–
JOSIP KOCIJANČIČ – rodil se je na današnji dan leta 1849 v Kanalu pri Gorici – je bil po poklicu pravnik. Že v gimnazijskih letih je vodil pevske zbore in zbiral ljudske pesmi, zato je v naši zgodovini zapisan predvsem kot zborovodja in skladatelj. Njegove zborovske skladbe in priredbe ljudskih pesmi odlikujeta melodična invencija in romantični zanos. Josip Kocijančič je s svojim delom, zlasti na Goriškem, vplival na krepitev narodne zavesti.
—–
JOSIP ANDREJ RUS je pravo študiral na Dunaju; tam je bil član Akademskega društva Slovenija in akademskega Sokola. Leta 1915 so ga kot politično sumljivega poslali v vojaški delavski oddelek, proti koncu prve svetovne vojne pa se je pod Maistrovim poveljstvom bojeval za severno mejo. Po vojni je v Ljubljani diplomiral iz prava in nato služboval kot sodnik, študiral pa je še filozofijo in se ukvarjal zlasti z razmerjem med etiko in pravom.
Zelo dejaven je bil tudi v sokolski organizaciji, telovadnem gibanju slovanskih narodov, ki so ga v drugi polovici 19. stoletja ustanovili kot odgovor na nemške nacionalistične telovadne organizacije. Po okupaciji Jugoslavije je Josip Rus na ustanovnem sestanku Osvobodilne fronte, aprila leta 1941, zastopal slovensko sokolstvo.
Na zasedanju AVNOJ-a novembra leta 1943 v Jajcu pa je bil izvoljen za podpredsednika, po koncu druge svetovne vojne pa je bil delegat v zvezni in republiški skupščini ter nekaj let predsednik Zveze za telesno vzgojo Partizan Jugoslavije. Z vrsto intervjujev je ustvaril spominsko gradivo v zvezi s prelomnimi dogodki in odločitvami v zgodovini slovenskega sokolstva ter slovenskega in jugoslovanskega narodnoosvobodilnega boja. Leta 1989 so izšla njegova »Pričevanja in spomini« s podnaslovom »O sokolstvu, Osvobodilni fronti in novi Jugoslaviji«. Josip Rus se je rodil na današnji dan leta 1893 na Bledu.
—–
Prevajalec, urednik in klasični filolog JOŽE KOŠAR je leta 1932 diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani, nato pa do leta 1941 poučeval na klasični gimnaziji v Mariboru. Po drugi svetovni vojni – med njo je bil med drugim tudi v nemškem jetništvu – je postal ravnatelj te gimnazije, delal pa je tudi na prosvetnem ministrstvu. Kot pedagog si je prizadeval za poglobitev humanistične izobrazbe in ohranitev klasične gimnazije, vendar je pri tem doživel nasprotovanje.
Ž: V letih od 1960 do 1973 je bil direktor in glavni urednik Založbe Obzorja Maribor – ta je pod njegovim vodstvom imela pomembno vlogo v slovenski leposlovni in znanstveni ustvarjalnosti – ustanovil pa je tudi prvo slovensko tovarno gramofonskih plošč Helidon. Urejal je revijo »Nova obzorja« in povečal krog njenih sodelavcev. Za prevajanje je dobil Sovretovo nagrado. Jože Košar se je rodil na današnji dan leta 1908 v Stročji vasi pri Ljutomeru.