Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
JOSIP MURSA je v rojstni vasi Krapje pri Ljutomeru začel s proizvodnjo cementnih izdelkov in leta 1889 ustanovil prvo slovensko tovarno mozaičnih ploščic; izdelovali so jih v 37-ih vzorcih različnih oblik in barv, najpomembnejši izdelek pa so bile vodonepropustne strešne krovne plošče; to novost je Mursa zaščitil na Dunaju. Bil je tudi uspešen vinogradnik, oživil je dirkalno društvo na Cvenu in znova organiziral konjske dirke, na Cvenu je leta 1907 ustanovil tudi gasilsko društvo ter organiziral osrednjo kmetijsko zadrugo z mlekarno, trsnico, drevesnico in rejo bikov. Josip Mursa je nekaj let aktivno sodeloval v lokalni politiki, deset let pa je bil tudi porotnik na mariborskem sodišču. Rodil se je na današnji dan leta 1864 na Krapju pri Ljutomeru.
——-
Verski in društveni organizator med Slovenci na Nizozemskem, frančiškan PETER JOSEF van VELZEN se je rodil na današnji dan leta 1885i v Delftu na Nizozemskem. Po duhovniškem posvečenju je prevzel redovno ime Teotim ter se naučil slovenskega jezika. Leta 1926 je bil soustanovitelj prvega slovenskega katoliškega društva »Svete Barbare« v Brunssumu, pet let pozneje pa je začel v Heerlenu izdajati glasilo «Rafael«, namenjeno zlasti slovenskim priseljencem na Nizozemskem, v Belgiji, Franciji in Nemčiji, ter ustanovil slovensko šolo. Bil je ustanovitelj nekaj slovenskih pevskih zborov in pevovodja.
S čutom za delavska in socialna vprašanja je skrbel za dobre stike z upravami rudnikov in lokalnimi oblastmi, med veliko gospodarsko krizo v letih od 1929 do 31 pa si je prizadeval za materialno pomoč rudarjem, med katerimi je bilo veliko Slovencev. Ker je nizozemski frančiškan pater Teotim deloval za prepoznavnost naših rojakov v krogu večjih priseljenskih skupin v Limburgu, so ga slovenski izseljenci imenovali »naš pater«.
—–
Zdravnik, publicist in urednik FRANK KERN je s šestnajstimi leti odšel v Ameriko in leta 1906 postal tam ustanovni član ter za nekaj časa tajnik Slovenske narodne čitalnice v Clevelandu. Po diplomi je bil več let uradni zdravnik slovenskih izseljenskih podpornih organizacij. Leta 1919 je izdal “Popoln angleško-slovenski besednjak”, sedem let pozneje pa še “Angleško-slovensko berilo”. Frank Kern, ki je znan tudi po javnem delu v korist matične domovine, predvsem med prvo in drugo svetovno vojno, se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Breznici pod Lubnikom.
——
Pesnik SREČKO KOSOVEL je ena najpomembnejših osebnosti slovenske avantgardne poezije. Njegovi pesniški začetki so bili impresionistični; nadaljeval je izročilo slovenske moderne, vendar mu je dodajal nove, izrazite značilnosti. V večini pesmi se vtisi, položaji in prizori mešajo z miselnimi prvinami, impresionizem pa s tem dobiva ekspresivno naravo.
Za Kosovelovega življenja so bile objavljene njegove le manj značilne pesmi in šele gradivo “Zbranega dela” je pokazalo, da sodi njegova poezija v vrh slovenskega ekspresionizma in da je uresničil njegovo najradikalnejšo stopnjo. Vendar na razvoj naše književnosti pred drugo svetovno vojno ni vplival, saj je najpomembnejši del njegovega opusa ostal dolgo neznan; vplival je šele na novi modernizem po drugi svetovni vojni. Sicer pa je Kosovel pisal tudi črtice in eseje, v katerih je obravnaval družbena in narodnostna vprašanja, predvsem pa razmerja med umetnostjo in družbo. Rodil se je na današnji dan leta 1904 v Sežani.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
JOSIP MURSA je v rojstni vasi Krapje pri Ljutomeru začel s proizvodnjo cementnih izdelkov in leta 1889 ustanovil prvo slovensko tovarno mozaičnih ploščic; izdelovali so jih v 37-ih vzorcih različnih oblik in barv, najpomembnejši izdelek pa so bile vodonepropustne strešne krovne plošče; to novost je Mursa zaščitil na Dunaju. Bil je tudi uspešen vinogradnik, oživil je dirkalno društvo na Cvenu in znova organiziral konjske dirke, na Cvenu je leta 1907 ustanovil tudi gasilsko društvo ter organiziral osrednjo kmetijsko zadrugo z mlekarno, trsnico, drevesnico in rejo bikov. Josip Mursa je nekaj let aktivno sodeloval v lokalni politiki, deset let pa je bil tudi porotnik na mariborskem sodišču. Rodil se je na današnji dan leta 1864 na Krapju pri Ljutomeru.
——-
Verski in društveni organizator med Slovenci na Nizozemskem, frančiškan PETER JOSEF van VELZEN se je rodil na današnji dan leta 1885i v Delftu na Nizozemskem. Po duhovniškem posvečenju je prevzel redovno ime Teotim ter se naučil slovenskega jezika. Leta 1926 je bil soustanovitelj prvega slovenskega katoliškega društva »Svete Barbare« v Brunssumu, pet let pozneje pa je začel v Heerlenu izdajati glasilo «Rafael«, namenjeno zlasti slovenskim priseljencem na Nizozemskem, v Belgiji, Franciji in Nemčiji, ter ustanovil slovensko šolo. Bil je ustanovitelj nekaj slovenskih pevskih zborov in pevovodja.
S čutom za delavska in socialna vprašanja je skrbel za dobre stike z upravami rudnikov in lokalnimi oblastmi, med veliko gospodarsko krizo v letih od 1929 do 31 pa si je prizadeval za materialno pomoč rudarjem, med katerimi je bilo veliko Slovencev. Ker je nizozemski frančiškan pater Teotim deloval za prepoznavnost naših rojakov v krogu večjih priseljenskih skupin v Limburgu, so ga slovenski izseljenci imenovali »naš pater«.
—–
Zdravnik, publicist in urednik FRANK KERN je s šestnajstimi leti odšel v Ameriko in leta 1906 postal tam ustanovni član ter za nekaj časa tajnik Slovenske narodne čitalnice v Clevelandu. Po diplomi je bil več let uradni zdravnik slovenskih izseljenskih podpornih organizacij. Leta 1919 je izdal “Popoln angleško-slovenski besednjak”, sedem let pozneje pa še “Angleško-slovensko berilo”. Frank Kern, ki je znan tudi po javnem delu v korist matične domovine, predvsem med prvo in drugo svetovno vojno, se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Breznici pod Lubnikom.
——
Pesnik SREČKO KOSOVEL je ena najpomembnejših osebnosti slovenske avantgardne poezije. Njegovi pesniški začetki so bili impresionistični; nadaljeval je izročilo slovenske moderne, vendar mu je dodajal nove, izrazite značilnosti. V večini pesmi se vtisi, položaji in prizori mešajo z miselnimi prvinami, impresionizem pa s tem dobiva ekspresivno naravo.
Za Kosovelovega življenja so bile objavljene njegove le manj značilne pesmi in šele gradivo “Zbranega dela” je pokazalo, da sodi njegova poezija v vrh slovenskega ekspresionizma in da je uresničil njegovo najradikalnejšo stopnjo. Vendar na razvoj naše književnosti pred drugo svetovno vojno ni vplival, saj je najpomembnejši del njegovega opusa ostal dolgo neznan; vplival je šele na novi modernizem po drugi svetovni vojni. Sicer pa je Kosovel pisal tudi črtice in eseje, v katerih je obravnaval družbena in narodnostna vprašanja, predvsem pa razmerja med umetnostjo in družbo. Rodil se je na današnji dan leta 1904 v Sežani.
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Ahácel in “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane” Prenova naše psihiatrične službe in Janez Kanoni »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord: Jože Šlibar, Jugoslavija!« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Maister, oče generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova Albin Vengust - pobudnik letalskega reševanja v naših gorah Poezija Meter Rainer - pesmi, polne humorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Budkovič, začetnik slovenske enigmatike Sopranistka Vera Lacić in njene lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov