Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

18.03.2017


JOSIP MURSA je v rojstni vasi Krapje pri Ljutomeru začel s proizvodnjo cementnih izdelkov in leta 1889 ustanovil prvo slovensko tovarno mozaičnih ploščic; izdelovali so jih v 37-ih vzorcih različnih oblik in barv, najpomembnejši izdelek pa so bile vodonepropustne strešne krovne plošče; to novost je Mursa zaščitil na Dunaju. Bil je tudi uspešen vinogradnik, oživil je dirkalno društvo na Cvenu in znova organiziral konjske dirke, na Cvenu je leta 1907 ustanovil tudi gasilsko društvo ter organiziral osrednjo kmetijsko zadrugo z mlekarno, trsnico, drevesnico in rejo bikov. Josip Mursa je nekaj let aktivno sodeloval v lokalni politiki, deset let pa je bil tudi porotnik na mariborskem sodišču. Rodil se je na današnji dan leta 1864 na Krapju pri Ljutomeru.
——-
Verski in društveni organizator med Slovenci na Nizozemskem, frančiškan PETER JOSEF van VELZEN se je rodil na današnji dan leta 1885i v Delftu na Nizozemskem. Po duhovniškem posvečenju je prevzel redovno ime Teotim ter se naučil slovenskega jezika. Leta 1926 je bil soustanovitelj prvega slovenskega katoliškega društva »Svete Barbare« v Brunssumu, pet let pozneje pa je začel v Heerlenu izdajati glasilo «Rafael«, namenjeno zlasti slovenskim priseljencem na Nizozemskem, v Belgiji, Franciji in Nemčiji, ter ustanovil slovensko šolo. Bil je ustanovitelj nekaj slovenskih pevskih zborov in pevovodja.
S čutom za delavska in socialna vprašanja je skrbel za dobre stike z upravami rudnikov in lokalnimi oblastmi, med veliko gospodarsko krizo v letih od 1929 do 31 pa si je prizadeval za materialno pomoč rudarjem, med katerimi je bilo veliko Slovencev. Ker je nizozemski frančiškan pater Teotim deloval za prepoznavnost naših rojakov v krogu večjih priseljenskih skupin v Limburgu, so ga slovenski izseljenci imenovali »naš pater«.
—–
Zdravnik, publicist in urednik FRANK KERN je s šestnajstimi leti odšel v Ameriko in leta 1906 postal tam ustanovni član ter za nekaj časa tajnik Slovenske narodne čitalnice v Clevelandu. Po diplomi je bil več let uradni zdravnik slovenskih izseljenskih podpornih organizacij. Leta 1919 je izdal “Popoln angleško-slovenski besednjak”, sedem let pozneje pa še “Angleško-slovensko berilo”. Frank Kern, ki je znan tudi po javnem delu v korist matične domovine, predvsem med prvo in drugo svetovno vojno, se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Breznici pod Lubnikom.
——
Pesnik SREČKO KOSOVEL je ena najpomembnejših osebnosti slovenske avantgardne poezije. Njegovi pesniški začetki so bili impresionistični; nadaljeval je izročilo slovenske moderne, vendar mu je dodajal nove, izrazite značilnosti. V večini pesmi se vtisi, položaji in prizori mešajo z miselnimi prvinami, impresionizem pa s tem dobiva ekspresivno naravo.
Za Kosovelovega življenja so bile objavljene njegove le manj značilne pesmi in šele gradivo “Zbranega dela” je pokazalo, da sodi njegova poezija v vrh slovenskega ekspresionizma in da je uresničil njegovo najradikalnejšo stopnjo. Vendar na razvoj naše književnosti pred drugo svetovno vojno ni vplival, saj je najpomembnejši del njegovega opusa ostal dolgo neznan; vplival je šele na novi modernizem po drugi svetovni vojni. Sicer pa je Kosovel pisal tudi črtice in eseje, v katerih je obravnaval družbena in narodnostna vprašanja, predvsem pa razmerja med umetnostjo in družbo. Rodil se je na današnji dan leta 1904 v Sežani.


Na današnji dan

6275 epizod

Na današnji dan

6275 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

18.03.2017


JOSIP MURSA je v rojstni vasi Krapje pri Ljutomeru začel s proizvodnjo cementnih izdelkov in leta 1889 ustanovil prvo slovensko tovarno mozaičnih ploščic; izdelovali so jih v 37-ih vzorcih različnih oblik in barv, najpomembnejši izdelek pa so bile vodonepropustne strešne krovne plošče; to novost je Mursa zaščitil na Dunaju. Bil je tudi uspešen vinogradnik, oživil je dirkalno društvo na Cvenu in znova organiziral konjske dirke, na Cvenu je leta 1907 ustanovil tudi gasilsko društvo ter organiziral osrednjo kmetijsko zadrugo z mlekarno, trsnico, drevesnico in rejo bikov. Josip Mursa je nekaj let aktivno sodeloval v lokalni politiki, deset let pa je bil tudi porotnik na mariborskem sodišču. Rodil se je na današnji dan leta 1864 na Krapju pri Ljutomeru.
——-
Verski in društveni organizator med Slovenci na Nizozemskem, frančiškan PETER JOSEF van VELZEN se je rodil na današnji dan leta 1885i v Delftu na Nizozemskem. Po duhovniškem posvečenju je prevzel redovno ime Teotim ter se naučil slovenskega jezika. Leta 1926 je bil soustanovitelj prvega slovenskega katoliškega društva »Svete Barbare« v Brunssumu, pet let pozneje pa je začel v Heerlenu izdajati glasilo «Rafael«, namenjeno zlasti slovenskim priseljencem na Nizozemskem, v Belgiji, Franciji in Nemčiji, ter ustanovil slovensko šolo. Bil je ustanovitelj nekaj slovenskih pevskih zborov in pevovodja.
S čutom za delavska in socialna vprašanja je skrbel za dobre stike z upravami rudnikov in lokalnimi oblastmi, med veliko gospodarsko krizo v letih od 1929 do 31 pa si je prizadeval za materialno pomoč rudarjem, med katerimi je bilo veliko Slovencev. Ker je nizozemski frančiškan pater Teotim deloval za prepoznavnost naših rojakov v krogu večjih priseljenskih skupin v Limburgu, so ga slovenski izseljenci imenovali »naš pater«.
—–
Zdravnik, publicist in urednik FRANK KERN je s šestnajstimi leti odšel v Ameriko in leta 1906 postal tam ustanovni član ter za nekaj časa tajnik Slovenske narodne čitalnice v Clevelandu. Po diplomi je bil več let uradni zdravnik slovenskih izseljenskih podpornih organizacij. Leta 1919 je izdal “Popoln angleško-slovenski besednjak”, sedem let pozneje pa še “Angleško-slovensko berilo”. Frank Kern, ki je znan tudi po javnem delu v korist matične domovine, predvsem med prvo in drugo svetovno vojno, se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Breznici pod Lubnikom.
——
Pesnik SREČKO KOSOVEL je ena najpomembnejših osebnosti slovenske avantgardne poezije. Njegovi pesniški začetki so bili impresionistični; nadaljeval je izročilo slovenske moderne, vendar mu je dodajal nove, izrazite značilnosti. V večini pesmi se vtisi, položaji in prizori mešajo z miselnimi prvinami, impresionizem pa s tem dobiva ekspresivno naravo.
Za Kosovelovega življenja so bile objavljene njegove le manj značilne pesmi in šele gradivo “Zbranega dela” je pokazalo, da sodi njegova poezija v vrh slovenskega ekspresionizma in da je uresničil njegovo najradikalnejšo stopnjo. Vendar na razvoj naše književnosti pred drugo svetovno vojno ni vplival, saj je najpomembnejši del njegovega opusa ostal dolgo neznan; vplival je šele na novi modernizem po drugi svetovni vojni. Sicer pa je Kosovel pisal tudi črtice in eseje, v katerih je obravnaval družbena in narodnostna vprašanja, predvsem pa razmerja med umetnostjo in družbo. Rodil se je na današnji dan leta 1904 v Sežani.


15.02.2024

21. februar - koda razpada države v zadnji ustavi nekdanje SFRJ (1974)

Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

20. februar - Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu (1954)

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* “Catalogus librorum” – naš prvi knjigotrški katalog Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju V Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije


15.02.2024

19. februar - Črnomaljski zbor in Slovenski narodnoosvobodilni svet (1944)

Josip Kostanjevec - učitelj, pripovednik in pisatelj Josip Priol in prva sorta jablane vpisana v naš sortni register Ljubka Šorli Bratuž – zaradi slovenstva preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

18. februar - lakota in oblast spodbudita pridelavo krompirja (1833)

Iz zgodovine Dolenjskih Toplic Josip Čižman je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega 57 številka Nove revije - prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

17. februar - Skladatelj Lojze Bratuž (1902) žrtev italijanskega fašističnega nasilja

Jožef Krajnc in razumevanje civilnega prava »Danes mole same gole stene kvišku« Pavla Jerina Lah - partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

16.februar - Peter Kozler (1824) in njegova »velika Slovenija«

Prva porodnišnica na Slovenskem Paskval Gujon, literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Tatjana Bregant, raziskovalka kolišč na Ljubljanskem barju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

15.februar - Maks Sever(1884) vzpon in nacionalizacija uspešnega podjetja

Simon Sodja, zadnji iz vrst borcev za severno mejo Viktor Zorman - pisatelj in vojni kurat Komisija za ugotavljanje vojnih zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

14. februar - Jure Franko in olimpijsko srebro iz Sarajeva (1984)

Ivan Andrej Perko, krasoslovec, ki je razširil sloves Postojnske jame Valentin Zarnik, ognjeviti govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Stanko Lorger, matematik in prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

13. februar - Franta Komel (1924) in delo na področju statistike

Ljubljanski škof Žiga Krištof plemeniti Herberstein, soustanovitelj javne znanstvene (danes semeniške) knjižnice v Ljubljani Ivan Sedej in teoretična utemeljitev varstva etnoloških spomenikov Štirje zvezki “Koroških slovenskih narodnih pesmi” Zdravka Švikaršiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

12. februar - Zoran Mušič (1909) in "Nismo poslednji"

Valentin Stanič in prvo društvo zoper trpinčenje živali Franc Aichholzer, starosta slovenskih koroških učiteljev “Teleskop”, roman Ivana Bratka o pobegu iz italijanskega koncentracijskega taborišča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

11. februar - Janez Pečar (1924) in kriminološka analiza korupcije

Simon Robič, duhovnik, domač v naravoslovju Božo Vičar, operni ustvarjalec na Hrvaškem Milka Hartman - poeziji zapisana koroška Slovenka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

10. februar - Marica Nadlišek Bartol (1867) urednica prvega slovenskega ženskega časopisa

Janko Lavrin, predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Remigij Bratož - v Montrealu nagrajeni karikaturist Dušan Senčar - z olimpijskih iger – na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

9. februar - Božidar Raič (1827) je prvi zapisal ime Pomurje

Jakob Peregrin Paulič, prvi slovenski škof krške škofije Pavel Kernjak in zvestoba izročilu koroških pevskih zborov Strojnik Ivan Munda, projektant transportnih naprav *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

8. februar - dan zapisan v našo kulturno in športno zgodovino

"Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!" Planinski vestnik - najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Janez Vidic, likovni opremljevalec knjig *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

7. februar - Jože Brilej (1924) učitelj, ki je pomagal zasnovati terme

Matija Majar Ziljski: »Kaj Slovenci terjamo?« Radio počastil Prešerna in razjezil okupatorja Prva uradna hokejska tekma na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

6. februar - 14. divizija slovenske partizanske vojske prekorači Sotlo (1944)

Ignac Klemenčič, naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Polonca Juvan - izvrstna oblikovalka Cankarjevih likov Jože Vergan, poveljnik bataljona francoskega odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

5. februar - Ljudmíl Hauptman (1884) zgodovinar novega kova

Danica Mélihar Lovrečič - naša prva policistka Neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji Spomin na smučarja Roka Petroviča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

4. februar - Slovenska matica (1864) naše najstarejše znanstveno in kulturno društvo

Josip Macarol, slikar, ki mu ni bilo dano izkoristiti svojega daru Bert Sotlar, igralec z zvenečim glasom ter njegovi junaški in komični liki Devet desetletij od prvega mednarodnega tekmovanja v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

3. februar - "Kdo rojen prihodnjih bo meni verjel, da v letih nerodnih okrogle sem pel?"

Janez Logar in delo na področju bibliografije Ladislav Lenček - organizator duhovnega in kulturnega življenja Slovencev v Buenos Airesu Polde Bibič, mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

2. februar - hud mraz, zaledenela Sava in zamude vlakov (1929)

Stane Mihelič - pedagog in čebelar Jelka Vesenjak Hirjan in spoznanja o klopnem meningoencefalitisu »Turistovski klub Skala« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 14 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov