Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1842 se je v Ljubljani rodil glasbenik VOJTEH VALENTA. Služboval je pri deželni vladi in bil nazadnje mestni blagajnik. Bil je osrednja osebnost Narodne čitalnice in Dramatičnega društva – na njunih prireditvah je nastopal kot pevec in igralec, instrumentalist in dirigent – bil pa je tudi soustanovitelj Glasbene matice in njen prvi tajnik. S svojo dejavnostjo jo je Vojteh Valenta utrdil kot osrednje slovensko glasbeno društvo in leta 1889 postal njegov častni član.
—–
Avstrijski maršal, Čeh Joseph Radetzky je bil tesno povezan s deželo Kranjsko. V letih od 1852 do 56 je bival v Tivolskem gradu v Ljubljani. Za vojaške zasluge mu ga je v dosmrtni užitek dal cesar Franc Jožef I. Radetzky je grad popolnoma prenovil, postavil znamenito poletno gostišče »Švicarijo«, uredil okolico in grajski park odprl tudi za javnost. Hvaležni Ljubljančani so mu za vse zasluge podelili častno meščanstvo in mu v parku Zvezda, po mnenju večine takrat najlepšem delu mesta, postavili spomenik: skoraj dva metra visoko, v realističnem slogu izdelano plastiko.
Odkritje spomenika na današnji dan leta 1860 je bilo veličastno: trg okoli so posuli s svežim peskom in okrasili z grbi Radetzkega in mesta Ljubljane. Ob straneh sta stali velikanska upodobitev Avstrije in alegorija Emone, nad njima sta lebdela angela miru in slave, na Gradu je plapolala cesarska zastava, manjkalo pa tudi ni topovskih salv. Ob spomeniku je stala častna straža, ki so jo sestavljali grenadir, topničar, lovec in vojak preskrbovalnih enot. Slovesnosti sta se udeležila tudi feldmaršalov sin generalmajor grof Radetzky in avstrijski nadvojvoda Ernest. Kip maršala Josepha Radetzkega je v parku Zvezda stal do leta 1918, ko so ga ob razpadu Avstro-Ogrske odstranili. Kip je shranjem v Mestnem muzeju Ljubljana.
—–
Motociklistični dirkač LUDVIK STARIČ se je v Trstu učil za avtomehanika in pozneje delal kot mehanični mojster v Kranju in Tržiču. Od leta 1931 je bil član moto-kluba Ilirija v Ljubljani in v naslednjih letih najboljši tekmovalec Kraljevine Jugoslavije v dirt-tracku – predhodniku speedwaya. Zmagal je na številnih dirkah doma in v tujini ter dobil vzdevek Leteči Kranjec. Leta 1935 se je na treningu v Pardubicah na Češkem hudo poškodoval. Pozneje se je posvetil letalstvu in bil najprej jadralni pilot, nato pa pilot motornih športnih letal. Ludvik Starič se je rodil na današnji dan leta 1906 v Mirni peči na Dolenjskem.
—–
Na današnji dan pred 80-imi leti se je v Ljubljani rodil skladatelj, dirigent in jazzovski pianist JOŽE PRIVŠEK. Po srednji glasbeni šoli v Ljubljani je zasebno študiral kompozicijo pri Lucijanu Mariji Škerjancu in se izpopolnjeval v jazzu na glasbenem kolidžu v Bostonu. Od leta 1954 je igral v Plesnem orkestru RTV Ljubljana. Sedem let pozneje je za Bojanom Adamičem prevzel dirigentsko mesto in vodil orkester dobra tri desetletja. Kot izjemen glasbenik je izstopal na vseh področjih svojega delovanja: sprva kot pianist, nato pa kot prepričljiv dirigent ter avtor in aranžer številnih skladb s področja jazza ter popularne in filmske glasbe. Skladatelj, dirigent in pianist Jože Privšek, včasih pa tudi Jeff Conway ali Simon Gale (takšna psevdonima si je namreč izbral), je tudi v tujini posnel več plošč plesne in zabavne glasbe.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1842 se je v Ljubljani rodil glasbenik VOJTEH VALENTA. Služboval je pri deželni vladi in bil nazadnje mestni blagajnik. Bil je osrednja osebnost Narodne čitalnice in Dramatičnega društva – na njunih prireditvah je nastopal kot pevec in igralec, instrumentalist in dirigent – bil pa je tudi soustanovitelj Glasbene matice in njen prvi tajnik. S svojo dejavnostjo jo je Vojteh Valenta utrdil kot osrednje slovensko glasbeno društvo in leta 1889 postal njegov častni član.
—–
Avstrijski maršal, Čeh Joseph Radetzky je bil tesno povezan s deželo Kranjsko. V letih od 1852 do 56 je bival v Tivolskem gradu v Ljubljani. Za vojaške zasluge mu ga je v dosmrtni užitek dal cesar Franc Jožef I. Radetzky je grad popolnoma prenovil, postavil znamenito poletno gostišče »Švicarijo«, uredil okolico in grajski park odprl tudi za javnost. Hvaležni Ljubljančani so mu za vse zasluge podelili častno meščanstvo in mu v parku Zvezda, po mnenju večine takrat najlepšem delu mesta, postavili spomenik: skoraj dva metra visoko, v realističnem slogu izdelano plastiko.
Odkritje spomenika na današnji dan leta 1860 je bilo veličastno: trg okoli so posuli s svežim peskom in okrasili z grbi Radetzkega in mesta Ljubljane. Ob straneh sta stali velikanska upodobitev Avstrije in alegorija Emone, nad njima sta lebdela angela miru in slave, na Gradu je plapolala cesarska zastava, manjkalo pa tudi ni topovskih salv. Ob spomeniku je stala častna straža, ki so jo sestavljali grenadir, topničar, lovec in vojak preskrbovalnih enot. Slovesnosti sta se udeležila tudi feldmaršalov sin generalmajor grof Radetzky in avstrijski nadvojvoda Ernest. Kip maršala Josepha Radetzkega je v parku Zvezda stal do leta 1918, ko so ga ob razpadu Avstro-Ogrske odstranili. Kip je shranjem v Mestnem muzeju Ljubljana.
—–
Motociklistični dirkač LUDVIK STARIČ se je v Trstu učil za avtomehanika in pozneje delal kot mehanični mojster v Kranju in Tržiču. Od leta 1931 je bil član moto-kluba Ilirija v Ljubljani in v naslednjih letih najboljši tekmovalec Kraljevine Jugoslavije v dirt-tracku – predhodniku speedwaya. Zmagal je na številnih dirkah doma in v tujini ter dobil vzdevek Leteči Kranjec. Leta 1935 se je na treningu v Pardubicah na Češkem hudo poškodoval. Pozneje se je posvetil letalstvu in bil najprej jadralni pilot, nato pa pilot motornih športnih letal. Ludvik Starič se je rodil na današnji dan leta 1906 v Mirni peči na Dolenjskem.
—–
Na današnji dan pred 80-imi leti se je v Ljubljani rodil skladatelj, dirigent in jazzovski pianist JOŽE PRIVŠEK. Po srednji glasbeni šoli v Ljubljani je zasebno študiral kompozicijo pri Lucijanu Mariji Škerjancu in se izpopolnjeval v jazzu na glasbenem kolidžu v Bostonu. Od leta 1954 je igral v Plesnem orkestru RTV Ljubljana. Sedem let pozneje je za Bojanom Adamičem prevzel dirigentsko mesto in vodil orkester dobra tri desetletja. Kot izjemen glasbenik je izstopal na vseh področjih svojega delovanja: sprva kot pianist, nato pa kot prepričljiv dirigent ter avtor in aranžer številnih skladb s področja jazza ter popularne in filmske glasbe. Skladatelj, dirigent in pianist Jože Privšek, včasih pa tudi Jeff Conway ali Simon Gale (takšna psevdonima si je namreč izbral), je tudi v tujini posnel več plošč plesne in zabavne glasbe.
Friderik Irenej Baraga - molitvenik in slovnica za indijanski plemeni Lovrenc Košir in zamisel o poštni znamki Slava Kristan Lunaček, zdravnica z otroci v kolonije na morje in v hribe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mihale Stroj - bidermajerski portretist Franc Jeza - vizionar slovenske državnosti Kulturno društvo Člen 7 na avstrijskem Štajerskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fanči Bernik, atletinja in svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu Pohod 14. divizije na Štajersko Ustanovitev Slovenske filharmonije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov