Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
JOŽEF OREL je bil sprva notar za Ljubljano in Vrhniko, ker pa je leta 1838 podedoval veliko premoženje z zemljišči na Ljubljanskem barju, se je do smrti ukvarjal predvsem s kmetijstvom. Nekaj let je vodil tudi poskusno postajo Kranjske kmetijske družbe na Poljanah v Ljubljani, na kateri so preizkušali nova orodja, stroje in gnojiva ter uvajali nove sorte v široko uporabo. Njegov najpomembnejši uspeh je bila ustanovitev kmetijske šole s slovenskim učnim jezikom leta 1849 v Ljubljani; na njej je predaval poljedelstvo in živinorejo. Prizadeval si je tudi za izsuševanje in obdelovanje Ljubljanskega barja ter bil več kot tri desetletja eden glavnih piscev v »Kmetijskih in rokodelskih novicah«. Jožef Orel se je rodil na današnji dan pred 220-imi leti v Skópem pri Dutovljah.
—–
Dunajska marčna revolucija leta 1848 je odmevala tudi med slovenskimi kmeti, saj so pričakovali, da se bodo končno otresli tlačanskega jarma. Nezadovoljstvo in zahteva po odpravi podložniškega razmerja sta bila marsikje razloga za obračun z gosposko in za krajevne nemire. Tako je na današnji dan leta1848 zvečer nekaj sto podložnikov ižanske graščine napadlo ižanski grad, ga oplenilo ter požgalo gruntne knjige, urbarje in hišno opremo. Časnik Kmetijske in rokodelske novice je takole opisal dogodek:
»Sram nas je povedati, da se je po razglašeni novi vladi milostliviga Cesarja na Igu blizu Ljubljane velika truma kmetov zbrala, grajšinski grad napadla, po tolovajsko v njem razsajala, hišno napravo pokončala, gosposkine pisma in gruntne bukve požgala. Nikdar si ne bojo ti razvujzdani tolovaji madež izbrisali, ki jih je oskrunil za vse dni njih življenja! Oni niso vredni, da bi jih Kranjec imenovali.«
Vojaki, ki so prišli nasledje jutro reševat grofovo premoženje, so preprečili še hujše načrte ižanskih puntarjev. Manjši neredi so bili tudi ponekod drugod, a večina takratnih časopisov v cesarstvu je poročala le o zares strahotnem razdejanju na Igu pri Ljubljani. Čez nekaj dni so na Kranjskem razglasili izredne razmere, uvedli naglo sodišče ter določili, da so vaške občine kolektivno odgovorne za povzročeno škodo.
—–
Pesnik, dramatik in prevajalec JOŽEF MARIJA KRŽIŠNIK se je rodil na današnji dan leta 1865 v Zgornji Luši nad Škofjo Loko. Moderno filologijo je študiral na Dunaju, bogoslovje pa v Mariboru. Lirske in epske pesmi je objavljal med drugim tudi v Ljubljanskem zvonu, z zgledovanjem pri francoskem klasicizmu je napisal dramo v verzih “Agapis”, njegovi poskusi v zgodovinski igri pa so ostali brez posebnega uspeha. V slovensko poezijo je Jožef Marija Kržišnik uvedel rondel, rad pa je uporabljal izumetničeni epiteton.
—–
Pesnik JANKO GLAZER je kmalu po 2. svetovni vojni kot ravnatelj mariborske Študijske knjižnice pripomogel k temu, da je ta knjižnica postala ena najboljših na Slovenskem. Kot pesnik je bil sodobnik in naslednik slovenske moderne. Gojil je impresionistično liriko; v njej ima opazno vlogo njegova domača pokrajina, zato velja za “pesnika Pohorja”. Rodil se je na današnji dan leta 1893 v Rušah.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
JOŽEF OREL je bil sprva notar za Ljubljano in Vrhniko, ker pa je leta 1838 podedoval veliko premoženje z zemljišči na Ljubljanskem barju, se je do smrti ukvarjal predvsem s kmetijstvom. Nekaj let je vodil tudi poskusno postajo Kranjske kmetijske družbe na Poljanah v Ljubljani, na kateri so preizkušali nova orodja, stroje in gnojiva ter uvajali nove sorte v široko uporabo. Njegov najpomembnejši uspeh je bila ustanovitev kmetijske šole s slovenskim učnim jezikom leta 1849 v Ljubljani; na njej je predaval poljedelstvo in živinorejo. Prizadeval si je tudi za izsuševanje in obdelovanje Ljubljanskega barja ter bil več kot tri desetletja eden glavnih piscev v »Kmetijskih in rokodelskih novicah«. Jožef Orel se je rodil na današnji dan pred 220-imi leti v Skópem pri Dutovljah.
—–
Dunajska marčna revolucija leta 1848 je odmevala tudi med slovenskimi kmeti, saj so pričakovali, da se bodo končno otresli tlačanskega jarma. Nezadovoljstvo in zahteva po odpravi podložniškega razmerja sta bila marsikje razloga za obračun z gosposko in za krajevne nemire. Tako je na današnji dan leta1848 zvečer nekaj sto podložnikov ižanske graščine napadlo ižanski grad, ga oplenilo ter požgalo gruntne knjige, urbarje in hišno opremo. Časnik Kmetijske in rokodelske novice je takole opisal dogodek:
»Sram nas je povedati, da se je po razglašeni novi vladi milostliviga Cesarja na Igu blizu Ljubljane velika truma kmetov zbrala, grajšinski grad napadla, po tolovajsko v njem razsajala, hišno napravo pokončala, gosposkine pisma in gruntne bukve požgala. Nikdar si ne bojo ti razvujzdani tolovaji madež izbrisali, ki jih je oskrunil za vse dni njih življenja! Oni niso vredni, da bi jih Kranjec imenovali.«
Vojaki, ki so prišli nasledje jutro reševat grofovo premoženje, so preprečili še hujše načrte ižanskih puntarjev. Manjši neredi so bili tudi ponekod drugod, a večina takratnih časopisov v cesarstvu je poročala le o zares strahotnem razdejanju na Igu pri Ljubljani. Čez nekaj dni so na Kranjskem razglasili izredne razmere, uvedli naglo sodišče ter določili, da so vaške občine kolektivno odgovorne za povzročeno škodo.
—–
Pesnik, dramatik in prevajalec JOŽEF MARIJA KRŽIŠNIK se je rodil na današnji dan leta 1865 v Zgornji Luši nad Škofjo Loko. Moderno filologijo je študiral na Dunaju, bogoslovje pa v Mariboru. Lirske in epske pesmi je objavljal med drugim tudi v Ljubljanskem zvonu, z zgledovanjem pri francoskem klasicizmu je napisal dramo v verzih “Agapis”, njegovi poskusi v zgodovinski igri pa so ostali brez posebnega uspeha. V slovensko poezijo je Jožef Marija Kržišnik uvedel rondel, rad pa je uporabljal izumetničeni epiteton.
—–
Pesnik JANKO GLAZER je kmalu po 2. svetovni vojni kot ravnatelj mariborske Študijske knjižnice pripomogel k temu, da je ta knjižnica postala ena najboljših na Slovenskem. Kot pesnik je bil sodobnik in naslednik slovenske moderne. Gojil je impresionistično liriko; v njej ima opazno vlogo njegova domača pokrajina, zato velja za “pesnika Pohorja”. Rodil se je na današnji dan leta 1893 v Rušah.
Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini »Slovenka« – tržaški list slovenskih žena Dr. Janez Stanonik in zasluge za razvoj anglistike in germanistike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Veseli koledniki« Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Fran Krapeš in prva kavarna s slovenskim napisom na Kongresnem trgu v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Friderik Irenej Baraga - molitvenik in slovnica za indijanski plemeni Lovrenc Košir in zamisel o poštni znamki Slava Kristan Lunaček, zdravnica z otroci v kolonije na morje in v hribe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mihale Stroj - bidermajerski portretist Franc Jeza - vizionar slovenske državnosti Kulturno društvo Člen 7 na avstrijskem Štajerskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fanči Bernik, atletinja in svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu Pohod 14. divizije na Štajersko Ustanovitev Slovenske filharmonije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov