Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leta 1511 je vrsta potresov prizadela tudi Kranjsko in širšo okolico. Najmočnejši s središčem na idrijski geološki prelomnici je bil na današnji dan. Stavbe je rušil na razdalji sto kilometrov, čutili pa so ga celo tisoč kilometrov daleč. Prizadejal je velikansko škodo, zalil idrijski rudnik, v Ljubljani je poleg mnogih stavb porušil tudi velik del obrambnega mestnega zidu z osmimi stolpi, poškodovani pa so bili tudi številni gradovi na podeželju. Samo na Kranjskem so ocenili škodo na takrat velikansko vsoto 200.000 goldinarjev. Ta potres leta 1511 so čutili tudi v Trstu, v Furlaniji in celo na Dunaju.
—–
Pravnik ANTON PFLEGER je užival veliko zaupanje avstrijskega cesarja Franca Prvega. Ta mu je leta 1808 kot predsedniku oddelka za zakonodajo in pravosodje v državnem svetu dal preučiti osnutek avstrijskega civilnega zakonika. Vseh njegovih 79 predlogov sprememb je bilo sprejetih; za njegovo siceršnje uspešno pravosodno delo pa mu je cesar podelil celo viteški naslov. Anton Pfleger se je rodil na današnji dan leta 1748 v Železnikih.
—–
Fizik JOŽEF ŠTEFAN velja dandanes za osrednjo osebnost v zgodovini naše znanosti. Je namreč edini znanstvenik slovenskega rodu, ki je odkril enega temeljnih naravnih zakonov. Leta 1879 je ugotovil, da je količina toplote pri sevanju v nasprotnem sorazmerju s četrto potenco absolutne temperature sevajočega telesa. To spoznanje se po njem imenuje Štefanov zakon. Z njim je tudi prvi pravilno izračunal, da je temperatura Sončevega površja približno 6.000 stopinj. Sicer pa se je znanstveno kot eksperimentator ali teoretik ukvarjal še z vsemi drugimi področji tedanje fizike.
Objavil je več kot osemdeset razprav; večina jih je izšla v poročilih dunajske akademije. Posegale so na področja mehanike (nihanje), hidromehanike (pojav difuzije), akustike (določal je hitrost zvoka v plinih in trdnih telesih), optike ( polarizacija svetlobe) ter elektrike in magnetizma. Med drugim je bil tudi dekan filozofske fakultete in rektor dunajske univerze, redni član in podpresednik avstrijske akademije znanosti, fizikalni inštitut dunajske univerze pa je po njegovi zaslugi zaslovel kot »dunajska fizikalna šola«. Jožef Štefan – rodil se je na današnji dan leta 1835 v Svetem Petru pri Celovcu – je v mladosti pisal tudi poezijo in esejistiko.
—–
Pesnik in pisatelj MANKO GOLAR je končal učiteljišče v Ljubljani ter Višjo pedagoško šolo v Zagrebu. Med službovanjem v Ljutomeru je začel zbirati šegave zgodbe o Veržéncih, »pomurskih Butalcih«, ki so v knjižni obliki z naslovom »Okrogle o Veržéncih« izšle leta 1973. Po vojni je pisal predvsem za otroke. Njegove pesmi so bile v šolskih berilih več generacij, mnoge so tudi uglasbili. Izdal je več pesniških zbirk in proze za otroke in mladino v vedrem duhu, le njegova pesniška zbirka “Pozabljeni dan” je močno melanholično obarvana. Manko Golar se je rodil na današnji dan leta 1911 v Ljutomeru.
6244 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Leta 1511 je vrsta potresov prizadela tudi Kranjsko in širšo okolico. Najmočnejši s središčem na idrijski geološki prelomnici je bil na današnji dan. Stavbe je rušil na razdalji sto kilometrov, čutili pa so ga celo tisoč kilometrov daleč. Prizadejal je velikansko škodo, zalil idrijski rudnik, v Ljubljani je poleg mnogih stavb porušil tudi velik del obrambnega mestnega zidu z osmimi stolpi, poškodovani pa so bili tudi številni gradovi na podeželju. Samo na Kranjskem so ocenili škodo na takrat velikansko vsoto 200.000 goldinarjev. Ta potres leta 1511 so čutili tudi v Trstu, v Furlaniji in celo na Dunaju.
—–
Pravnik ANTON PFLEGER je užival veliko zaupanje avstrijskega cesarja Franca Prvega. Ta mu je leta 1808 kot predsedniku oddelka za zakonodajo in pravosodje v državnem svetu dal preučiti osnutek avstrijskega civilnega zakonika. Vseh njegovih 79 predlogov sprememb je bilo sprejetih; za njegovo siceršnje uspešno pravosodno delo pa mu je cesar podelil celo viteški naslov. Anton Pfleger se je rodil na današnji dan leta 1748 v Železnikih.
—–
Fizik JOŽEF ŠTEFAN velja dandanes za osrednjo osebnost v zgodovini naše znanosti. Je namreč edini znanstvenik slovenskega rodu, ki je odkril enega temeljnih naravnih zakonov. Leta 1879 je ugotovil, da je količina toplote pri sevanju v nasprotnem sorazmerju s četrto potenco absolutne temperature sevajočega telesa. To spoznanje se po njem imenuje Štefanov zakon. Z njim je tudi prvi pravilno izračunal, da je temperatura Sončevega površja približno 6.000 stopinj. Sicer pa se je znanstveno kot eksperimentator ali teoretik ukvarjal še z vsemi drugimi področji tedanje fizike.
Objavil je več kot osemdeset razprav; večina jih je izšla v poročilih dunajske akademije. Posegale so na področja mehanike (nihanje), hidromehanike (pojav difuzije), akustike (določal je hitrost zvoka v plinih in trdnih telesih), optike ( polarizacija svetlobe) ter elektrike in magnetizma. Med drugim je bil tudi dekan filozofske fakultete in rektor dunajske univerze, redni član in podpresednik avstrijske akademije znanosti, fizikalni inštitut dunajske univerze pa je po njegovi zaslugi zaslovel kot »dunajska fizikalna šola«. Jožef Štefan – rodil se je na današnji dan leta 1835 v Svetem Petru pri Celovcu – je v mladosti pisal tudi poezijo in esejistiko.
—–
Pesnik in pisatelj MANKO GOLAR je končal učiteljišče v Ljubljani ter Višjo pedagoško šolo v Zagrebu. Med službovanjem v Ljutomeru je začel zbirati šegave zgodbe o Veržéncih, »pomurskih Butalcih«, ki so v knjižni obliki z naslovom »Okrogle o Veržéncih« izšle leta 1973. Po vojni je pisal predvsem za otroke. Njegove pesmi so bile v šolskih berilih več generacij, mnoge so tudi uglasbili. Izdal je več pesniških zbirk in proze za otroke in mladino v vedrem duhu, le njegova pesniška zbirka “Pozabljeni dan” je močno melanholično obarvana. Manko Golar se je rodil na današnji dan leta 1911 v Ljutomeru.
Vrtnica za Primoža Trubarja Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Zagovornik enotne in kompleksne geografske vede *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Botanik, ki je bil tudi tržaški župan Ustanovili Glasbeno matico Prvi transport slovenskih izgnancev v Srbijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Začetki motornega letenja v tem delu Evrope Uporniška tajnica poljanske gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Najtemeljitejša interpretacija oblik in vsebin Prešernovega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
45 tenoristovih let v Dunajski državni operi Britanski feldmaršal zahteval umik jugoslovanskega vojaštva Kranjčanka med tremi najboljšimi alpinistkami sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpionik ustreljen kot talec Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – potem pa zaradi političnega procesa na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Največji upor slovenskih vojakov v avstro-ogrski armadi Prva prisega v učnih centrih Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Železniška povezava Primorske z Gorenjsko Ena najopaznejših opernih poustvaritev pri nas Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Martin Slomšek – škof v Šent Andražu na Koroškem Primorski značaj v izročilu skladatelja in zborovodje Politično preslišana Majniška deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločilna avtoriteta katoliške narodne stranke Skladatelj oprt na ljudsko glasbeno izročilo Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Plemič, polihistor in znanstvenik z Bogenšperka Dolžnost svoj jezik spoštovati Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo je Valvasorju utrl pot do Britanske kraljeve družbe ? Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov Britanske vojaške oblasti na Koroškem izročile slovenske domobrance Jugoslovanski armadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubezen do glasbenega izročila Beneških Slovencev Obnovitev delovanja Slovenske legije Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški Slovenci na poti v begunstvo Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica za prestolonaslednika in za maršala *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Električna luč osvetli Postojnsko jamo Urednica Cicibana in književnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Mijot, narečna pesnica iz Svetega Ivana pri Trstu Anton Ogorele, soavtor Slovenskega elektrotehniškega slovarja Pekrski dogodki – uvod v jugoslovanske vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fili Trpin in prizadevanja za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju Akademski klub Vesna – »iz naroda za narod« Dve leti in pol za 32 kilometrov prve štiripasovne avtoceste pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Tonkli in temelji slovenskemu denarnemu gospodarstvu na Goriškem Janko Kostnapfel - psihologovo zanimanje za človeka in njegovo vedenje Rojstna hiša Franceta Prešerna postane kulturni spomenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Globočnik - okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Majda Strobl, prva slovenska univerzitetna profesorica prava Melita Stele Možina - raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov