Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
FRANC DOBERLÉT je leta 1870 postal prvi načelnik Prostovoljne požarne brambe v Ljubljani in jo vodil kar dvajset let. V Gradcu in v mestih na Štajerskem je preučil naprave in pravila že obstoječih požarnih bramb, nato pa uspešno širil idejo prostovoljnega gasilstva. Leta 1888 je ustanovil Deželno zvezo gasilskih društev na Kranjskem in jo vodil do leta 1913. Takrat je zašla v spor z Deželnim odborom v Ljubljani, ki je podprl ustanovitev klerikalne Kranjske deželne gasilske zveze. Doberlet je poudarjal, da politika v požarni brambi nima kaj iskati, vendar je popuščal nemškim turnferajnovcem, zlasti v ljubljanskem gasilskem društvu. Za zasluge pri razvoju prostovoljnega gasilstva pri nas si je pridobil naziv “oče kranjskega gasilstva”.
Bil je tudi uspešen in napreden podjetnik: ukvarjal se je z dekoraterstvom in tapetništvom. Prenovil je dekoracije starega in napravil večino dekoracij novega gledališča v Ljubljani in gledališča na Reki ter ustanovil prvi ljubljanski pogrebni zavod. Franc Doberlet se je rodil na današnji dan leta 1832 v Ljubljani.
—–
Gledališka igralka EMA STARC je sprva igrala v ljubljanskih gledališčih, leta 1924 pa je bila angažirana v Narodnem gledališču v Mariboru, kjer je nastopala tudi v operetah. Tik pred drugo svetovno vojno je prišla v ljubljansko Dramo, pozneje pa se je pridružila partizanom in postala ena vodilnih igralk Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju. Po vojni je bila do leta 1960 redna članica slovenskega poklicnega gledališča v Trstu. Kot karakterni igralki so ji najbolj ustrezale vloge krepkih, naravnih žensk, ki jih je igrala skoraj naturalistično. Rodila se je na današnji dan leta 1901 v Sežani.
—–
Arhitekt DANILO FÜRST je leta 1935 diplomiral pri mojstru Jožetu Plečniku na tehniški fakulteti v Ljubljani, dve leti pozneje pa je postal mestni arhitekt na Bledu; med drugim je izdelal projekt tamkajšnje obalne promenade. Številne njegove stvaritve sodijo med vidne mostove med Plečnikovo in moderno ter postmoderno arhitekturo. Posebej se je ukvarjal z vprašanji racionalne graditve stanovanj; njegove vrstne hiše odlikujeta praktičnost in estetska ureditev. V povojni Jugoslaviji je sodeloval v socialni gradnji in imel vodilno vlogo v začetkih industrijske montažne gradnje; na tem področju velja za pionirja gradnje te vrste pri nas.
Projektiral je tudi šolske in poslovne stavbe ter industrijske komplekse, med drugim tovarno aluminija v Kidričevem. Sicer pa je pri svojem delu uspešno poudarjal izvirne zasnove in predloge glede sakralne arhitekture, športnih objektov ter hortikulturnih in urbanističnih rešitev. Leta 1997 je prejel Plečnikovo nagrado za življenjsko delo. Danilo Fürst se je rodil na današnji dan leta 1912 v Mariboru.
—–
Na današnji dan leta 1941 so Nemčija, Italija in Madžarska brez vojne napovedi napadle Kraljevino Jugoslavijo. V zgodnjih jutranjih urah so nad Beograd prileteli nemški bombniki in lovci ter stresli smrtonosni tovor na speče mesto.. Še isti dan so v Ljubljani ustanovili “Narodni svet za Slovenijo”, politično predstavništvo Slovencev med tako imenovano “aprilsko vojno”. Sestavljalo ga je devet predstavnikov političnih strank.
Na območjih vojaških operacij si je Svet prizadeval ohraniti čimveč nepoškodovanih gospodarskih in prometnih naprav, v zaledju pa pozival k redu in miru. Po pretrganju zvez z vlado v Beogradu je hotel, da bi se mu podredila tudi jugoslovanska vojska v Sloveniji. Izdal je še nekaj razglasov in odredb in si predvsem prizadeval, da bi Slovenijo zasedel le en okupator in da bi bila priznana kot politični subjekt posebne vrste. Narodni svet za Slovenijo je imel zadnjo sejo 17. aprila, naslednjega dne pa je moral oblast prepustiti italijanskemu civilnemu komisarju Grazioliju.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
FRANC DOBERLÉT je leta 1870 postal prvi načelnik Prostovoljne požarne brambe v Ljubljani in jo vodil kar dvajset let. V Gradcu in v mestih na Štajerskem je preučil naprave in pravila že obstoječih požarnih bramb, nato pa uspešno širil idejo prostovoljnega gasilstva. Leta 1888 je ustanovil Deželno zvezo gasilskih društev na Kranjskem in jo vodil do leta 1913. Takrat je zašla v spor z Deželnim odborom v Ljubljani, ki je podprl ustanovitev klerikalne Kranjske deželne gasilske zveze. Doberlet je poudarjal, da politika v požarni brambi nima kaj iskati, vendar je popuščal nemškim turnferajnovcem, zlasti v ljubljanskem gasilskem društvu. Za zasluge pri razvoju prostovoljnega gasilstva pri nas si je pridobil naziv “oče kranjskega gasilstva”.
Bil je tudi uspešen in napreden podjetnik: ukvarjal se je z dekoraterstvom in tapetništvom. Prenovil je dekoracije starega in napravil večino dekoracij novega gledališča v Ljubljani in gledališča na Reki ter ustanovil prvi ljubljanski pogrebni zavod. Franc Doberlet se je rodil na današnji dan leta 1832 v Ljubljani.
—–
Gledališka igralka EMA STARC je sprva igrala v ljubljanskih gledališčih, leta 1924 pa je bila angažirana v Narodnem gledališču v Mariboru, kjer je nastopala tudi v operetah. Tik pred drugo svetovno vojno je prišla v ljubljansko Dramo, pozneje pa se je pridružila partizanom in postala ena vodilnih igralk Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju. Po vojni je bila do leta 1960 redna članica slovenskega poklicnega gledališča v Trstu. Kot karakterni igralki so ji najbolj ustrezale vloge krepkih, naravnih žensk, ki jih je igrala skoraj naturalistično. Rodila se je na današnji dan leta 1901 v Sežani.
—–
Arhitekt DANILO FÜRST je leta 1935 diplomiral pri mojstru Jožetu Plečniku na tehniški fakulteti v Ljubljani, dve leti pozneje pa je postal mestni arhitekt na Bledu; med drugim je izdelal projekt tamkajšnje obalne promenade. Številne njegove stvaritve sodijo med vidne mostove med Plečnikovo in moderno ter postmoderno arhitekturo. Posebej se je ukvarjal z vprašanji racionalne graditve stanovanj; njegove vrstne hiše odlikujeta praktičnost in estetska ureditev. V povojni Jugoslaviji je sodeloval v socialni gradnji in imel vodilno vlogo v začetkih industrijske montažne gradnje; na tem področju velja za pionirja gradnje te vrste pri nas.
Projektiral je tudi šolske in poslovne stavbe ter industrijske komplekse, med drugim tovarno aluminija v Kidričevem. Sicer pa je pri svojem delu uspešno poudarjal izvirne zasnove in predloge glede sakralne arhitekture, športnih objektov ter hortikulturnih in urbanističnih rešitev. Leta 1997 je prejel Plečnikovo nagrado za življenjsko delo. Danilo Fürst se je rodil na današnji dan leta 1912 v Mariboru.
—–
Na današnji dan leta 1941 so Nemčija, Italija in Madžarska brez vojne napovedi napadle Kraljevino Jugoslavijo. V zgodnjih jutranjih urah so nad Beograd prileteli nemški bombniki in lovci ter stresli smrtonosni tovor na speče mesto.. Še isti dan so v Ljubljani ustanovili “Narodni svet za Slovenijo”, politično predstavništvo Slovencev med tako imenovano “aprilsko vojno”. Sestavljalo ga je devet predstavnikov političnih strank.
Na območjih vojaških operacij si je Svet prizadeval ohraniti čimveč nepoškodovanih gospodarskih in prometnih naprav, v zaledju pa pozival k redu in miru. Po pretrganju zvez z vlado v Beogradu je hotel, da bi se mu podredila tudi jugoslovanska vojska v Sloveniji. Izdal je še nekaj razglasov in odredb in si predvsem prizadeval, da bi Slovenijo zasedel le en okupator in da bi bila priznana kot politični subjekt posebne vrste. Narodni svet za Slovenijo je imel zadnjo sejo 17. aprila, naslednjega dne pa je moral oblast prepustiti italijanskemu civilnemu komisarju Grazioliju.
Dušan Kermavner in “Začetki slovenske socialne demokracije” Ivan Séljak Čopič – slikar, grafik in ilustrator V koprsko luko vpluje prva čezoceanska ladja Gorica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Friderik III. v Ljubljani ustanovi škofijo Janez Kopač in kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Puntarski denarič – cena za neuresničeno zahtevo po stari pravdi Božidar Kantušer, skladatelj iz “Grupe 84” Po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sredi 13. stoletja je bil Maribor že mesto France Kremžar, katoliški časnikar in politik Na Brniku pristalo prvo letalo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ribičev France iz Vrbe Maks Pleteršnik in njegov slovaropisni dosežek Fran Ramovš – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem
Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Eppich , prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo Jovan Hadži in zoogeografska karta Jugoslavije Matija Dermastia - košarkar, novinar in urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Milan Butina, teoretična misel o likovnih procesih Marjan Rožanc, pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičnost »Na svoji zemlji«, prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Miklošič, prvo ime slovanske filologije 19. stoletja Anton Ojcinger, pogumni gorski vodnik Juliusa Kugyja France Kotnik, raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar razpustil verske ustanove Avgust Šuligoj, zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček« Alojzij Vadnal in uvajanje matematičnih metod v ekonomijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Smole, Prešernov prijatelj – mecen in zbiralec ljudskih pesmi Franc Coronini, podpora predlogom slovenskih poslancev Ukinitev slovenske trgovsko-obrtne zadruge v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov