Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Knezoškof JOŽEF RABATTA je izšel iz furlansko-goriške plemiške družine. Bil je član reda malteških vitezov ali ivanovcev, komendator redovnih posesti na Češkem in v Avstriji, cesarjev legat v Benetkah, poveljnik straže Ferdinanda IV. in vzgojitelj nadvojvod Karla in Jožefa. Cesar Leopold I. ga je 1664. leta imenoval za ljubljanskega škofa. Na škofijski sinodi je leto pozneje predložil svoj pastoralni program, duhovnikom je dovolil še naprej uporabljati protestantsko Dalmatinovo Biblijo, pri avguštincih v Ljubljani pa se je zavzel za pridige v slovenščini ter poskrbel za dokončanje ljubljanske stolnice in dvorca v Goričanah. Knezoškof Jožef Rabatta se je rodil leta 1620 v Gorici.
—–
Gledališki igralec in pevec RUDOLF BUKŠEK je leta 1901 začel nastopati v amaterskem gledališču v Celju, pozneje pa je v Slovenskem deželnem gledališču v Ljubljani postal poklicni igralec. Pel je tudi v operetah, se pozneje posvetil samo operi in se uvrstil med najboljše baritoniste v takratni Jugoslaviji. Rodil se je na današnji dan leta 1882 v Šentjurju pri Celju.
——
Edino slovensko poklicno gledališče po dograditvi nemškega gledališča v Ljubljani leta 1911, – današnja Opera, – glede števila predstav na teden ni bilo več omejeno, vendar pa je imelo veliko težav. Zaradi cesarjeve nezaupnice, izražene ljubljanskemu županu Ivanu Hribarju, je izgubilo svojega najmočnejšega podpornika, poleg tega pa je protiklerikalni gledališki program zelo motil katoliške politike in gledališče je izgubilo še deželno finančno podporo. Pritisk se je nenehno stopnjeval, zato se je gledališki ansambel začel razhajati. Vse to, skupaj z izbruhom prve svetovne vojne, je povzročilo zaprtje takratne edine poklicne slovenske gledališke hiše. To se je zgodilo na današnji dan leta 1914.
——
Po kapitulaciji jugoslovanske vojske je bilo na današnji dan leta 1941 slovensko ozemlje v Kraljevini Jugoslaviji zasedeno in razdeljeno med tri okupatorje. Največji del je zasedla Nemčija: Gorenjsko, severni del Dolenjske, Mežiško dolino, območje Dravograda in štiri vasi v Prekmurju. Preostali del Prekmurja so zasedli Madžari, Notranjsko, večji del Dolenjske in Ljubljano pa Italijani. Z okupacijo je bilo slovensko ozemlje razdeljeno na enajst pokrajinskih upravnih enot. Okupatorji so si prizadevali za čimprejšnjo priključitev zasedenih ozemelj k svojim državam, Slovence pa so obravnavali kot etnično skupino in ne kot narod.
——
Nekaj centimetrov dolgi, kemično impregnirani leseni paličici iz mehkega lesa z vnetljivo glavico (obloženo s parafinom, žveplom, barvili in vezivi), ki se ob trenju s hrapavo površino v trenutku vžge, pravimo vžigalica.
A nekdaj ni šlo tako preprosto: tako imenovana “prometéjska vžigalica”, ki so jo v začetku 19. stoletja patentirali na Angleškem, je bila steklena ampula napolnjena s kislino, premazana z vnetljivo snovjo in zavita v papir. Ko so steklo zdrobili s kleščami ali celo kar z zobmi, je kemična zmes vnela papir in s tem plamenčkom so lahko podkurili v peči, si prižgali cigaro in podobno.
Vžigalico, z glavico iz zmesi kalijevega klorata in amonijevega sulfida, ki se je vnela z drgnjenjem ob smirkov papir, pa je izumil angleški kemik in lekarnar John Walker; prvo prodajo takšnih vžigalic je svoje poslovne knjige vpisal na današnji dan leta 1887.
6324 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Knezoškof JOŽEF RABATTA je izšel iz furlansko-goriške plemiške družine. Bil je član reda malteških vitezov ali ivanovcev, komendator redovnih posesti na Češkem in v Avstriji, cesarjev legat v Benetkah, poveljnik straže Ferdinanda IV. in vzgojitelj nadvojvod Karla in Jožefa. Cesar Leopold I. ga je 1664. leta imenoval za ljubljanskega škofa. Na škofijski sinodi je leto pozneje predložil svoj pastoralni program, duhovnikom je dovolil še naprej uporabljati protestantsko Dalmatinovo Biblijo, pri avguštincih v Ljubljani pa se je zavzel za pridige v slovenščini ter poskrbel za dokončanje ljubljanske stolnice in dvorca v Goričanah. Knezoškof Jožef Rabatta se je rodil leta 1620 v Gorici.
—–
Gledališki igralec in pevec RUDOLF BUKŠEK je leta 1901 začel nastopati v amaterskem gledališču v Celju, pozneje pa je v Slovenskem deželnem gledališču v Ljubljani postal poklicni igralec. Pel je tudi v operetah, se pozneje posvetil samo operi in se uvrstil med najboljše baritoniste v takratni Jugoslaviji. Rodil se je na današnji dan leta 1882 v Šentjurju pri Celju.
——
Edino slovensko poklicno gledališče po dograditvi nemškega gledališča v Ljubljani leta 1911, – današnja Opera, – glede števila predstav na teden ni bilo več omejeno, vendar pa je imelo veliko težav. Zaradi cesarjeve nezaupnice, izražene ljubljanskemu županu Ivanu Hribarju, je izgubilo svojega najmočnejšega podpornika, poleg tega pa je protiklerikalni gledališki program zelo motil katoliške politike in gledališče je izgubilo še deželno finančno podporo. Pritisk se je nenehno stopnjeval, zato se je gledališki ansambel začel razhajati. Vse to, skupaj z izbruhom prve svetovne vojne, je povzročilo zaprtje takratne edine poklicne slovenske gledališke hiše. To se je zgodilo na današnji dan leta 1914.
——
Po kapitulaciji jugoslovanske vojske je bilo na današnji dan leta 1941 slovensko ozemlje v Kraljevini Jugoslaviji zasedeno in razdeljeno med tri okupatorje. Največji del je zasedla Nemčija: Gorenjsko, severni del Dolenjske, Mežiško dolino, območje Dravograda in štiri vasi v Prekmurju. Preostali del Prekmurja so zasedli Madžari, Notranjsko, večji del Dolenjske in Ljubljano pa Italijani. Z okupacijo je bilo slovensko ozemlje razdeljeno na enajst pokrajinskih upravnih enot. Okupatorji so si prizadevali za čimprejšnjo priključitev zasedenih ozemelj k svojim državam, Slovence pa so obravnavali kot etnično skupino in ne kot narod.
——
Nekaj centimetrov dolgi, kemično impregnirani leseni paličici iz mehkega lesa z vnetljivo glavico (obloženo s parafinom, žveplom, barvili in vezivi), ki se ob trenju s hrapavo površino v trenutku vžge, pravimo vžigalica.
A nekdaj ni šlo tako preprosto: tako imenovana “prometéjska vžigalica”, ki so jo v začetku 19. stoletja patentirali na Angleškem, je bila steklena ampula napolnjena s kislino, premazana z vnetljivo snovjo in zavita v papir. Ko so steklo zdrobili s kleščami ali celo kar z zobmi, je kemična zmes vnela papir in s tem plamenčkom so lahko podkurili v peči, si prižgali cigaro in podobno.
Vžigalico, z glavico iz zmesi kalijevega klorata in amonijevega sulfida, ki se je vnela z drgnjenjem ob smirkov papir, pa je izumil angleški kemik in lekarnar John Walker; prvo prodajo takšnih vžigalic je svoje poslovne knjige vpisal na današnji dan leta 1887.
Neveljaven email naslov