Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1780 se je v Besanconu v Franciji rodil književnik CHARLES NODIER. 1813. leta je sprejel službo knjižničarja v Ljubljani in hkrati mesto urednika uradnega glasila “Télégraphe officiel des Provinces Illyriennes”. Po umiku Francozov iz naše dežele se je Nodier vrnil v Pariz in tam napisal nekaj predromantičnih literarnih del z “ilirsko” motiviko. Za nas je pomembna njegova romantična povest “Jean Sbogar”, ki govori o razgibanem življenju znanega roparja Janeza Žbogerja in se dogaja na ozemlju Ilirskih provinc, med drugim tudi v Ljubljani. V spomin na francoskega pisatelja Charlesa Nodiera, ta je tudi v svojih poznejših spominih z veliko mero naklonjenosti opisoval Ljubljano in Kranjce, se francoski inštitut v Ljubljani imenuje po njem.
—–
IVO ŠORLI, po poklicu sicer pravnik, je sprva pisal pesmi: v lirskih je bilo čutiti vpliv moderne, v pripovednih pa Antona Aškerca. Od leta 1901 je objavljal črtice, novele, romane, drame, polemike in prevode. Snov je jemal predvsem iz meščanskega okolja, zlasti ljubezenske teme, opisoval pa je tudi kmečko življenje na Tolminskem, iz katerega je izšel, slovenski narodnostni boj in povezanost izobraženca z zemljo. Za večino njegovih del je značilen zmerni realizem, včasih z romantičnimi prvinami, pri izbiri motivov pa je opaziti naturalistično usmerjenost. Ivo Šorli je tudi prevajal; med drugim dela Cervantesa, Dumasa, Dickensa in Maupassanta. Rodil se je na današnji dan pred 140-imi leti v Podmélcu na Tolminskem.
—–
Kipar in grafik LOJZE DOLINAR je bil izjemno izobražen umetnik. Njegov obsežni kiparski opus obsega portrete, akte, figuralne kompozicije, malo plastiko, keramiko, spomeniško in arhitekturno kiparstvo ter nagrobnike. Delal je v bronu, kamnu, žgani glini, umetnem kamnu in lesu. Med Dolinarjevimi deli pomeni velik uspeh nagrobni spomenik Janezu Evangelistu Kreku na ljubljanskih Žalah. Številnim njegovim spomenikom je dal prostorsko veljavo arhitekt Jože Plečnik. Vrsta kipov razkriva Dolinarjev razvoj od socialističnega angažiranega realizma do sodobnih stiliziranih oblik. Za svoj obsežni umetniški opus je leta 1969 dobil Prešernovo nagrado. Kipar in grafik Lojze Dolinar se je rodil na današnji dan leta 1893 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1912 se je v Metliki rodil skladatelj in glasbeni pedagog SLAVKO MIHELČIČ. Po diplomi iz solo petja in kompozicije leta 1934 na ljubljanskem konservatoriju se je posvetil glasbeni pedagogiki. Njegova poklicna pot se je začela v Zagorju ob Savi in v Mariboru, nadaljevala pa na učiteljišču in pedagoški akademiji v Ljubljani. Mihelčičeva dela odsevajo novoromantične poteze, segel pa je tudi po novejših kompozicijskih tehnikah. Njegov opus zajema komorna in orkestralna dela, zlasti samospeve, kvartete in suite, ter opereto “Pomlad v Rogaški slatini” iz leta 1932. Slavko Mihelčič je izdal tudi več zbirk pesmi za otroke ter za različne zborovske zasedbe.
—–
Direktor fotografije, filmski snemalec in režiser lutkovnih filmov MILE DE GLERIA je posnel veliko kratkih in dvanajst celovečernih filmov, med njimi “Samorastnike”, “Idealista”, “Desetega brata” in “Srečo na vrvici”. Bil je eden naših najpomembnejših filmskih snemalcev; zanj sta bili značilni likovna dognanost fotografije in dobra prilagoditev času, v katerem se film dogaja. Mile de Gleria se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Ljubljani.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1780 se je v Besanconu v Franciji rodil književnik CHARLES NODIER. 1813. leta je sprejel službo knjižničarja v Ljubljani in hkrati mesto urednika uradnega glasila “Télégraphe officiel des Provinces Illyriennes”. Po umiku Francozov iz naše dežele se je Nodier vrnil v Pariz in tam napisal nekaj predromantičnih literarnih del z “ilirsko” motiviko. Za nas je pomembna njegova romantična povest “Jean Sbogar”, ki govori o razgibanem življenju znanega roparja Janeza Žbogerja in se dogaja na ozemlju Ilirskih provinc, med drugim tudi v Ljubljani. V spomin na francoskega pisatelja Charlesa Nodiera, ta je tudi v svojih poznejših spominih z veliko mero naklonjenosti opisoval Ljubljano in Kranjce, se francoski inštitut v Ljubljani imenuje po njem.
—–
IVO ŠORLI, po poklicu sicer pravnik, je sprva pisal pesmi: v lirskih je bilo čutiti vpliv moderne, v pripovednih pa Antona Aškerca. Od leta 1901 je objavljal črtice, novele, romane, drame, polemike in prevode. Snov je jemal predvsem iz meščanskega okolja, zlasti ljubezenske teme, opisoval pa je tudi kmečko življenje na Tolminskem, iz katerega je izšel, slovenski narodnostni boj in povezanost izobraženca z zemljo. Za večino njegovih del je značilen zmerni realizem, včasih z romantičnimi prvinami, pri izbiri motivov pa je opaziti naturalistično usmerjenost. Ivo Šorli je tudi prevajal; med drugim dela Cervantesa, Dumasa, Dickensa in Maupassanta. Rodil se je na današnji dan pred 140-imi leti v Podmélcu na Tolminskem.
—–
Kipar in grafik LOJZE DOLINAR je bil izjemno izobražen umetnik. Njegov obsežni kiparski opus obsega portrete, akte, figuralne kompozicije, malo plastiko, keramiko, spomeniško in arhitekturno kiparstvo ter nagrobnike. Delal je v bronu, kamnu, žgani glini, umetnem kamnu in lesu. Med Dolinarjevimi deli pomeni velik uspeh nagrobni spomenik Janezu Evangelistu Kreku na ljubljanskih Žalah. Številnim njegovim spomenikom je dal prostorsko veljavo arhitekt Jože Plečnik. Vrsta kipov razkriva Dolinarjev razvoj od socialističnega angažiranega realizma do sodobnih stiliziranih oblik. Za svoj obsežni umetniški opus je leta 1969 dobil Prešernovo nagrado. Kipar in grafik Lojze Dolinar se je rodil na današnji dan leta 1893 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1912 se je v Metliki rodil skladatelj in glasbeni pedagog SLAVKO MIHELČIČ. Po diplomi iz solo petja in kompozicije leta 1934 na ljubljanskem konservatoriju se je posvetil glasbeni pedagogiki. Njegova poklicna pot se je začela v Zagorju ob Savi in v Mariboru, nadaljevala pa na učiteljišču in pedagoški akademiji v Ljubljani. Mihelčičeva dela odsevajo novoromantične poteze, segel pa je tudi po novejših kompozicijskih tehnikah. Njegov opus zajema komorna in orkestralna dela, zlasti samospeve, kvartete in suite, ter opereto “Pomlad v Rogaški slatini” iz leta 1932. Slavko Mihelčič je izdal tudi več zbirk pesmi za otroke ter za različne zborovske zasedbe.
—–
Direktor fotografije, filmski snemalec in režiser lutkovnih filmov MILE DE GLERIA je posnel veliko kratkih in dvanajst celovečernih filmov, med njimi “Samorastnike”, “Idealista”, “Desetega brata” in “Srečo na vrvici”. Bil je eden naših najpomembnejših filmskih snemalcev; zanj sta bili značilni likovna dognanost fotografije in dobra prilagoditev času, v katerem se film dogaja. Mile de Gleria se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Ljubljani.
Cecilija Podkrajšek, prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Franc Sušnik, Koroški knjižničar, muzealec in publicist Prva vinarska zadruga v Metliki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Celestin, poznavalec ruske literature Vlado Habjan, realistična pripovedna proza o času vojne Sane Belak Šrauf, eden pionirjev slovenskih odprav v Himalajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Engelberg Gangl, pesnik in urednik lista “Učiteljski tovariš” France Štiglic, klasik in pionir slovenskega filma »Črne so sence pale čez Kras …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Martin Bavčer, Zgodovina Norika in Furlanije Vrenje zaradi dveh pomembnih mladinskih revij Usoda izgnancev za prebivalce Posavja in Posotelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pismo, v katerem se prvič pojavi ime Maribor Ivan Michler, raziskovalec kraškega podzemlja Osimski sporazumi in državna meja z Italijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik in slikar Stane Kregar - vodilni predstavnik (post)nadrealizma pri nas France Lombergar in začetki sodobnih nasadov jablan pri nas Pospešeno do decembrskega plebiscita *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana razsvetljena s plinskimi svetilkami Davorin Trstenjak - pobudnik slovenskega pisateljskega društva Marcel Ostaševski - lirični baritonist iz Radovljice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Ješe in prva uspešna operacija sive mrene pri nas Gregor Klančnik - predvojni smučarski prvak in uspešen gospodarstvenik Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Grof Jožef Emanuel Barbo – Waxsenstein, plemič, ki se je opredelil za slovenstvo Karel Širok, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec France Slana, nadaljevalec slovenskega slikarskega izročila *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov