Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1780 se je v Besanconu v Franciji rodil književnik CHARLES NODIER. 1813. leta je sprejel službo knjižničarja v Ljubljani in hkrati mesto urednika uradnega glasila “Télégraphe officiel des Provinces Illyriennes”. Po umiku Francozov iz naše dežele se je Nodier vrnil v Pariz in tam napisal nekaj predromantičnih literarnih del z “ilirsko” motiviko. Za nas je pomembna njegova romantična povest “Jean Sbogar”, ki govori o razgibanem življenju znanega roparja Janeza Žbogerja in se dogaja na ozemlju Ilirskih provinc, med drugim tudi v Ljubljani. V spomin na francoskega pisatelja Charlesa Nodiera, ta je tudi v svojih poznejših spominih z veliko mero naklonjenosti opisoval Ljubljano in Kranjce, se francoski inštitut v Ljubljani imenuje po njem.
—–
IVO ŠORLI, po poklicu sicer pravnik, je sprva pisal pesmi: v lirskih je bilo čutiti vpliv moderne, v pripovednih pa Antona Aškerca. Od leta 1901 je objavljal črtice, novele, romane, drame, polemike in prevode. Snov je jemal predvsem iz meščanskega okolja, zlasti ljubezenske teme, opisoval pa je tudi kmečko življenje na Tolminskem, iz katerega je izšel, slovenski narodnostni boj in povezanost izobraženca z zemljo. Za večino njegovih del je značilen zmerni realizem, včasih z romantičnimi prvinami, pri izbiri motivov pa je opaziti naturalistično usmerjenost. Ivo Šorli je tudi prevajal; med drugim dela Cervantesa, Dumasa, Dickensa in Maupassanta. Rodil se je na današnji dan pred 140-imi leti v Podmélcu na Tolminskem.
—–
Kipar in grafik LOJZE DOLINAR je bil izjemno izobražen umetnik. Njegov obsežni kiparski opus obsega portrete, akte, figuralne kompozicije, malo plastiko, keramiko, spomeniško in arhitekturno kiparstvo ter nagrobnike. Delal je v bronu, kamnu, žgani glini, umetnem kamnu in lesu. Med Dolinarjevimi deli pomeni velik uspeh nagrobni spomenik Janezu Evangelistu Kreku na ljubljanskih Žalah. Številnim njegovim spomenikom je dal prostorsko veljavo arhitekt Jože Plečnik. Vrsta kipov razkriva Dolinarjev razvoj od socialističnega angažiranega realizma do sodobnih stiliziranih oblik. Za svoj obsežni umetniški opus je leta 1969 dobil Prešernovo nagrado. Kipar in grafik Lojze Dolinar se je rodil na današnji dan leta 1893 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1912 se je v Metliki rodil skladatelj in glasbeni pedagog SLAVKO MIHELČIČ. Po diplomi iz solo petja in kompozicije leta 1934 na ljubljanskem konservatoriju se je posvetil glasbeni pedagogiki. Njegova poklicna pot se je začela v Zagorju ob Savi in v Mariboru, nadaljevala pa na učiteljišču in pedagoški akademiji v Ljubljani. Mihelčičeva dela odsevajo novoromantične poteze, segel pa je tudi po novejših kompozicijskih tehnikah. Njegov opus zajema komorna in orkestralna dela, zlasti samospeve, kvartete in suite, ter opereto “Pomlad v Rogaški slatini” iz leta 1932. Slavko Mihelčič je izdal tudi več zbirk pesmi za otroke ter za različne zborovske zasedbe.
—–
Direktor fotografije, filmski snemalec in režiser lutkovnih filmov MILE DE GLERIA je posnel veliko kratkih in dvanajst celovečernih filmov, med njimi “Samorastnike”, “Idealista”, “Desetega brata” in “Srečo na vrvici”. Bil je eden naših najpomembnejših filmskih snemalcev; zanj sta bili značilni likovna dognanost fotografije in dobra prilagoditev času, v katerem se film dogaja. Mile de Gleria se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Ljubljani.
6276 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1780 se je v Besanconu v Franciji rodil književnik CHARLES NODIER. 1813. leta je sprejel službo knjižničarja v Ljubljani in hkrati mesto urednika uradnega glasila “Télégraphe officiel des Provinces Illyriennes”. Po umiku Francozov iz naše dežele se je Nodier vrnil v Pariz in tam napisal nekaj predromantičnih literarnih del z “ilirsko” motiviko. Za nas je pomembna njegova romantična povest “Jean Sbogar”, ki govori o razgibanem življenju znanega roparja Janeza Žbogerja in se dogaja na ozemlju Ilirskih provinc, med drugim tudi v Ljubljani. V spomin na francoskega pisatelja Charlesa Nodiera, ta je tudi v svojih poznejših spominih z veliko mero naklonjenosti opisoval Ljubljano in Kranjce, se francoski inštitut v Ljubljani imenuje po njem.
—–
IVO ŠORLI, po poklicu sicer pravnik, je sprva pisal pesmi: v lirskih je bilo čutiti vpliv moderne, v pripovednih pa Antona Aškerca. Od leta 1901 je objavljal črtice, novele, romane, drame, polemike in prevode. Snov je jemal predvsem iz meščanskega okolja, zlasti ljubezenske teme, opisoval pa je tudi kmečko življenje na Tolminskem, iz katerega je izšel, slovenski narodnostni boj in povezanost izobraženca z zemljo. Za večino njegovih del je značilen zmerni realizem, včasih z romantičnimi prvinami, pri izbiri motivov pa je opaziti naturalistično usmerjenost. Ivo Šorli je tudi prevajal; med drugim dela Cervantesa, Dumasa, Dickensa in Maupassanta. Rodil se je na današnji dan pred 140-imi leti v Podmélcu na Tolminskem.
—–
Kipar in grafik LOJZE DOLINAR je bil izjemno izobražen umetnik. Njegov obsežni kiparski opus obsega portrete, akte, figuralne kompozicije, malo plastiko, keramiko, spomeniško in arhitekturno kiparstvo ter nagrobnike. Delal je v bronu, kamnu, žgani glini, umetnem kamnu in lesu. Med Dolinarjevimi deli pomeni velik uspeh nagrobni spomenik Janezu Evangelistu Kreku na ljubljanskih Žalah. Številnim njegovim spomenikom je dal prostorsko veljavo arhitekt Jože Plečnik. Vrsta kipov razkriva Dolinarjev razvoj od socialističnega angažiranega realizma do sodobnih stiliziranih oblik. Za svoj obsežni umetniški opus je leta 1969 dobil Prešernovo nagrado. Kipar in grafik Lojze Dolinar se je rodil na današnji dan leta 1893 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1912 se je v Metliki rodil skladatelj in glasbeni pedagog SLAVKO MIHELČIČ. Po diplomi iz solo petja in kompozicije leta 1934 na ljubljanskem konservatoriju se je posvetil glasbeni pedagogiki. Njegova poklicna pot se je začela v Zagorju ob Savi in v Mariboru, nadaljevala pa na učiteljišču in pedagoški akademiji v Ljubljani. Mihelčičeva dela odsevajo novoromantične poteze, segel pa je tudi po novejših kompozicijskih tehnikah. Njegov opus zajema komorna in orkestralna dela, zlasti samospeve, kvartete in suite, ter opereto “Pomlad v Rogaški slatini” iz leta 1932. Slavko Mihelčič je izdal tudi več zbirk pesmi za otroke ter za različne zborovske zasedbe.
—–
Direktor fotografije, filmski snemalec in režiser lutkovnih filmov MILE DE GLERIA je posnel veliko kratkih in dvanajst celovečernih filmov, med njimi “Samorastnike”, “Idealista”, “Desetega brata” in “Srečo na vrvici”. Bil je eden naših najpomembnejših filmskih snemalcev; zanj sta bili značilni likovna dognanost fotografije in dobra prilagoditev času, v katerem se film dogaja. Mile de Gleria se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Ljubljani.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dahavskih procesov Ljubljanska evangeličanska cerkev spet v lasti cerkvene občine
Prvi predsednik Slovenske matice. Časnikar v politiki katoliškega tabora. Prežihov Voranc – socialni realist. 80 let od prihoda največje skupine slovenskih jetnic in jetnikov v Auschwitz.
Gašper Rojko postane rektor Karlove univerze v Pragi Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Glasbeni ustvarjalec džezovskih ritmov
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator Porušen in čez devet let spet odprt solkanski železniški most
Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp … S težavami do Narodnega doma v Celju … Slavko Jan, režiser enega izmed mejnikov v razvoju Slovenskega gledališča … Začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem …
Morilski udar strele na Donački gori … Mileva Zakrajšek, žlahtna odrska interpretka materinskih likov … Mitja Šarabon, eden najplodovitejših piscev sonetov … Miha Mate, Ribničan piše za mladino …
Statut mesta Ptuj iz zgodnjega 16. stoletja … Marta Paulin - Brina, ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas … Ivan Šček, skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« … Zgodovinski uspeh alpinističnega para Mira Debelak in Stanko Tominšek v severni steni Špika …
Ožbalt Gutsman, jezikoslovec s Koroškega … Manica Koman, pripovedovalka pravljic in otroških zgodb … Dr. Janez Stanovnik, od krščanskega socialista do predsednika republiškega predsedstva … Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem …
Mihael Štrukelj, redni profesor gradbeništva v Helsinkih »Pil sem te in ne izpil, Ljubezen ...« Egon Kunej, skladatelj in zborovodja Nacistične deportacije in ukradeni otroci
Iz zgodovine nesreč v naših gorah … Denarna reforma podonavske monarhije … Viktor Sulčič, arhitekt v Argentini … Boris Gregorka, trener na poti do olimpijskih odličij …
Matevž Ravnikar, prvi zapisovalec ugank, ljudskih pesmi in pravljic ... Ivan Jožef Tomažič, škof, ki se je uprl zahtevi nacistov ... Samopostrežne trgovine prihajajo ... Kratka zgodovina »železne zavese« ...
Satirični roman – parodija na pisateljstvo Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi veljavni
Zaradi politične neprimernosti ob profesuro Svetovni rekorder v kegljanju Direktorica Inštituta za načrtovanje družine Usmrtitev prvih partizanskih upornikov med drugo svetovno vojno
Neveljaven email naslov