Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prirejanje množičnih političnih in kulturnih zborovanj na prostem na Slovenskem med letoma 1868 in 1871, tako imenovano taborsko gibanje, ki so ga simbolično enačili s protiturškimi tabori, je imelo za Slovence tudi velik afirrmativen pomen. O taborih so obširno poročali domače časopisje ter številni časniki po monarhiji, predvsem osrednji dunajski. Zanimanje zanje se je širilo tudi prek slovenskih nacionalnih meja, nanje so prihajali pozdravni telegrami iz mest in društev drugih slovanskih narodov.
V tistih letih so na slovenskem etničnem ozemlju organizirali sedemnajst taborov. Prvi je bil 9. avgusta leta 1868 v Ljutomeru, četrti slovenski tabor pa so organizirali na današnji dan leta 1869 pri kraju Biljána v Goriških brdih. Tudi na tem skrajnem zahodnem robu slovenskega ozemlja je za tedanje razmere nepregledna množica navdušeno podprla zahtevo po Združeni Sloveniji in zagotovitvi vseh pravic, ki gredo narodnosti.
—–
Teolog, pripovednik in dramatik STANKO CAJNKAR se je že zgodaj pridružil mladinskemu gibanju in naprednim socialnim smerem v krščanskih vrstah. Dolga leta je deloval v vodstvu Ciril-metodijskega društva in bil odgovorni urednik njegovega glasila Nova pot. Že pred vojno je zbudila pozornost njegova drama “Potopljeni svet” o razmerju sodobnega duhovnika do cerkve in družbe. S svojo usmeritvijo in dejavnostjo je veliko prispeval k ureditvi odnosov med družbo in cerkvijo po 2. svetovni vojni. Stanko Cajnkar se je rodil na današnji dan leta 1900 v Savcih pri Ormožu.
—–
Vloga aprila leta 1941 ustanovljene politične organizacije in množičnega gibanja Slovencev, “Osvobodilne fronte slovenskega naroda”, se je po drugi svetovni vojni še povečala. Postala je organizacijski okvir množičnega političnega življenja, med drugim pa je organizirala tudi odpravljanje posledic gmotne vojne škode na ozemlju Slovenije med drugo svetovno vojno. Njeno poznejše delo je bilo namenjeno krepitvi samoupravljanja in razvoju socialistične demokracije.
Na današnji dan leta 1953 se je Osvobodilna fronta preimenovala v “Socialistično zvezo delovnega ljudstva Slovenije”, ki je postala najširša družbena in politična osnova samoupravljanja in uresničevanja politične in akcjske enotnosti ter usmerjanja celotnega družbenega razvoja. Leta 1990 se je SZDL spremenila v “Socialistično zvezo Slovenije” in z novimi programskimi izhodišči uspešno nastopila na volitvah. Še istega leta se je preimenovala v “Socialistično stranko Slovenije”, tri leta pozneje pa se je s tremi drugimi strankami združila v “Liberalno demokracijo Slovenije”.
6242 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prirejanje množičnih političnih in kulturnih zborovanj na prostem na Slovenskem med letoma 1868 in 1871, tako imenovano taborsko gibanje, ki so ga simbolično enačili s protiturškimi tabori, je imelo za Slovence tudi velik afirrmativen pomen. O taborih so obširno poročali domače časopisje ter številni časniki po monarhiji, predvsem osrednji dunajski. Zanimanje zanje se je širilo tudi prek slovenskih nacionalnih meja, nanje so prihajali pozdravni telegrami iz mest in društev drugih slovanskih narodov.
V tistih letih so na slovenskem etničnem ozemlju organizirali sedemnajst taborov. Prvi je bil 9. avgusta leta 1868 v Ljutomeru, četrti slovenski tabor pa so organizirali na današnji dan leta 1869 pri kraju Biljána v Goriških brdih. Tudi na tem skrajnem zahodnem robu slovenskega ozemlja je za tedanje razmere nepregledna množica navdušeno podprla zahtevo po Združeni Sloveniji in zagotovitvi vseh pravic, ki gredo narodnosti.
—–
Teolog, pripovednik in dramatik STANKO CAJNKAR se je že zgodaj pridružil mladinskemu gibanju in naprednim socialnim smerem v krščanskih vrstah. Dolga leta je deloval v vodstvu Ciril-metodijskega društva in bil odgovorni urednik njegovega glasila Nova pot. Že pred vojno je zbudila pozornost njegova drama “Potopljeni svet” o razmerju sodobnega duhovnika do cerkve in družbe. S svojo usmeritvijo in dejavnostjo je veliko prispeval k ureditvi odnosov med družbo in cerkvijo po 2. svetovni vojni. Stanko Cajnkar se je rodil na današnji dan leta 1900 v Savcih pri Ormožu.
—–
Vloga aprila leta 1941 ustanovljene politične organizacije in množičnega gibanja Slovencev, “Osvobodilne fronte slovenskega naroda”, se je po drugi svetovni vojni še povečala. Postala je organizacijski okvir množičnega političnega življenja, med drugim pa je organizirala tudi odpravljanje posledic gmotne vojne škode na ozemlju Slovenije med drugo svetovno vojno. Njeno poznejše delo je bilo namenjeno krepitvi samoupravljanja in razvoju socialistične demokracije.
Na današnji dan leta 1953 se je Osvobodilna fronta preimenovala v “Socialistično zvezo delovnega ljudstva Slovenije”, ki je postala najširša družbena in politična osnova samoupravljanja in uresničevanja politične in akcjske enotnosti ter usmerjanja celotnega družbenega razvoja. Leta 1990 se je SZDL spremenila v “Socialistično zvezo Slovenije” in z novimi programskimi izhodišči uspešno nastopila na volitvah. Še istega leta se je preimenovala v “Socialistično stranko Slovenije”, tri leta pozneje pa se je s tremi drugimi strankami združila v “Liberalno demokracijo Slovenije”.
Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Viktor Cotič, slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Stane Urek, radijska športna legenda Redni slovenski program Radia Trst *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dušan Kermavner in “Začetki slovenske socialne demokracije” Ivan Séljak Čopič – slikar, grafik in ilustrator V koprsko luko vpluje prva čezoceanska ladja Gorica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Friderik III. v Ljubljani ustanovi škofijo Janez Kopač in kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Puntarski denarič – cena za neuresničeno zahtevo po stari pravdi Božidar Kantušer, skladatelj iz “Grupe 84” Po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sredi 13. stoletja je bil Maribor že mesto France Kremžar, katoliški časnikar in politik Na Brniku pristalo prvo letalo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ribičev France iz Vrbe Maks Pleteršnik in njegov slovaropisni dosežek Fran Ramovš – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem
Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Eppich , prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo Jovan Hadži in zoogeografska karta Jugoslavije Matija Dermastia - košarkar, novinar in urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov