Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1532 so se Turki z 200.000 vojaki in 300 topovi znova odpravili čez Ogrsko na Dunaj. Pri trdnjavi Kisek na ogrsko-štajerski meji so doživeli močan odpor, ki je njihov pohod ustavil za tri tedne, zaradi slabega vremena nekaj pozneje pa je sultan Sulejman II. končal pohod. Med vračanjem turške vojske so spet trpela območja okoli Maribora, Celja in Ptuja ter Slovenske gorice. Po tem pohodu pred 485-imi leti je Kranjska le še redko doživljala turške napade, po večini na Metliško in Kočevsko, v dolino Krke in na Pivko.
—–
Pravnik, zbiratelj umetnin in publicist ANTON EDVARD JOŽEF STRAHL je po študiju na Dunaju služboval na sodiščih v Gorici, Trebnjem in Ljubljani, po upokojitvi pa je leta 1873 dobil plemiški naslov. Sodeloval je v različnih društvih, med drugim pri Kazinskem, Filharmoničnem in Muzejskem društvu. Objavljal je strokovne članke, v nemščino prevedel več Prešernovih pesmi ter pisal o kranjskih slikarjih in umetni obrti. Po stricu je v starološkem gradu podedoval zbirko slik in jo nato z nakupi dopolnjeval. Pozneje je za umetnine skrbel njegov sin, po sinovi smrti pa so jo prodali na dražbi; večino predmetov sta kupila Narodni muzej in Narodna galerija v Ljubljani. Anton Edvard Jožef Strahl se je rodil na današnji dan pred 200 leti v Novem mestu.
—–
Cerkveni zgodovinar FRANC DOLINAR je leta 1939 diplomiral na teološki fakulteti v Ljubljani ter nato postal prefekt v Škofijskih zavodih v Šentvidu. Vmes je študiral tudi cerkveno zgodovino na papeški univerzi Gregoriana v Rimu. Že v gimnaziji je pisal v glasilo Zveze katoliških dijakov “Mi mladi borci”, pozneje pa postal oster in dosleden nasprotnik komunizma. Leta 1945 je odšel v begunstvo in veliko objavljal v slovenskih revijah v Argentini, leta 1990 pa je tam v knjigi izšel izbor njegovih esejev, razprav in člankov. Franc Dolinar se je rodil na današnji dan leta 1915 v Ljubljani.
—–
Na mirovni konferenci v Versaillesu v Franciji so zmagovite zavezniške sile v prvi svetovni vojni na današnji dan leta 1919 ustanovile Društvo narodov, organizacijo, ki naj bi na osnovi ideje o kolektivni varnosti zagotavljala mednarodni mir. Na začetku je imelo Društvo 32 članic, med njimi tudi Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev; Združene države Amerike, Sovjetska zveza in Nemčija pa niso bile včlanjene. Sčasoma se je število članic povečalo na 60.
Države članice so s Paktom Društva narodov sprejele obveznost, da se skupno uprejo napadu na ozemeljsko in politično neodvisnost kake članice, mirno razrešujejo spore in se odrečejo uporabi sile v medsebojnih odnosih. Predvidene sankcije proti kršilcem so bile nedorečene in v praksi večji del neuresničljive. Zaradi neenotnosti velikih sil Društvo narodov ni bilo učinkovito, saj v številnih mednarodnih krizah ni pokazalo rezultatov. Formalno je prenehalo delovati leta 1946.
——
Po kapitulaciji Italije septembra leta 1943 si je esesovski akcijski oddelek, ki je prišel z vzhodne Poljske, v opuščeni luščilnici riža pri Sveti Sobóti v tržaškem predmestju Škedenj uredil policijsko taborišče. V njem so zbirali Jude iz operacijske cone Jadransko Primorje in z nekaterih območij severne Italije ter jih od tam pošiljali v nemško koncentracijsko taborišče Auschwitz.
V tržaško Rižarno so zapirali tudi pripadnike osvobodilnih gibanj in jih velikokrat na okruten način usmrtili Trupla so upepeljevali v novozgrajenem krematoriju, pepel pa stresali v morje. Število žrtev ocenjujejo na nekaj tisoč. Ob približevanu jugoslovanske armade Trstu so esesovci na današnji dan leta 1945 razstrelili krematorij in večino arhivskega gardiva uničili. Republika Italija je leta 1974 razglasila Rižarno Svete Sobóte za nacionalni spomenik.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1532 so se Turki z 200.000 vojaki in 300 topovi znova odpravili čez Ogrsko na Dunaj. Pri trdnjavi Kisek na ogrsko-štajerski meji so doživeli močan odpor, ki je njihov pohod ustavil za tri tedne, zaradi slabega vremena nekaj pozneje pa je sultan Sulejman II. končal pohod. Med vračanjem turške vojske so spet trpela območja okoli Maribora, Celja in Ptuja ter Slovenske gorice. Po tem pohodu pred 485-imi leti je Kranjska le še redko doživljala turške napade, po večini na Metliško in Kočevsko, v dolino Krke in na Pivko.
—–
Pravnik, zbiratelj umetnin in publicist ANTON EDVARD JOŽEF STRAHL je po študiju na Dunaju služboval na sodiščih v Gorici, Trebnjem in Ljubljani, po upokojitvi pa je leta 1873 dobil plemiški naslov. Sodeloval je v različnih društvih, med drugim pri Kazinskem, Filharmoničnem in Muzejskem društvu. Objavljal je strokovne članke, v nemščino prevedel več Prešernovih pesmi ter pisal o kranjskih slikarjih in umetni obrti. Po stricu je v starološkem gradu podedoval zbirko slik in jo nato z nakupi dopolnjeval. Pozneje je za umetnine skrbel njegov sin, po sinovi smrti pa so jo prodali na dražbi; večino predmetov sta kupila Narodni muzej in Narodna galerija v Ljubljani. Anton Edvard Jožef Strahl se je rodil na današnji dan pred 200 leti v Novem mestu.
—–
Cerkveni zgodovinar FRANC DOLINAR je leta 1939 diplomiral na teološki fakulteti v Ljubljani ter nato postal prefekt v Škofijskih zavodih v Šentvidu. Vmes je študiral tudi cerkveno zgodovino na papeški univerzi Gregoriana v Rimu. Že v gimnaziji je pisal v glasilo Zveze katoliških dijakov “Mi mladi borci”, pozneje pa postal oster in dosleden nasprotnik komunizma. Leta 1945 je odšel v begunstvo in veliko objavljal v slovenskih revijah v Argentini, leta 1990 pa je tam v knjigi izšel izbor njegovih esejev, razprav in člankov. Franc Dolinar se je rodil na današnji dan leta 1915 v Ljubljani.
—–
Na mirovni konferenci v Versaillesu v Franciji so zmagovite zavezniške sile v prvi svetovni vojni na današnji dan leta 1919 ustanovile Društvo narodov, organizacijo, ki naj bi na osnovi ideje o kolektivni varnosti zagotavljala mednarodni mir. Na začetku je imelo Društvo 32 članic, med njimi tudi Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev; Združene države Amerike, Sovjetska zveza in Nemčija pa niso bile včlanjene. Sčasoma se je število članic povečalo na 60.
Države članice so s Paktom Društva narodov sprejele obveznost, da se skupno uprejo napadu na ozemeljsko in politično neodvisnost kake članice, mirno razrešujejo spore in se odrečejo uporabi sile v medsebojnih odnosih. Predvidene sankcije proti kršilcem so bile nedorečene in v praksi večji del neuresničljive. Zaradi neenotnosti velikih sil Društvo narodov ni bilo učinkovito, saj v številnih mednarodnih krizah ni pokazalo rezultatov. Formalno je prenehalo delovati leta 1946.
——
Po kapitulaciji Italije septembra leta 1943 si je esesovski akcijski oddelek, ki je prišel z vzhodne Poljske, v opuščeni luščilnici riža pri Sveti Sobóti v tržaškem predmestju Škedenj uredil policijsko taborišče. V njem so zbirali Jude iz operacijske cone Jadransko Primorje in z nekaterih območij severne Italije ter jih od tam pošiljali v nemško koncentracijsko taborišče Auschwitz.
V tržaško Rižarno so zapirali tudi pripadnike osvobodilnih gibanj in jih velikokrat na okruten način usmrtili Trupla so upepeljevali v novozgrajenem krematoriju, pepel pa stresali v morje. Število žrtev ocenjujejo na nekaj tisoč. Ob približevanu jugoslovanske armade Trstu so esesovci na današnji dan leta 1945 razstrelili krematorij in večino arhivskega gardiva uničili. Republika Italija je leta 1974 razglasila Rižarno Svete Sobóte za nacionalni spomenik.
Sredi 13. stoletja je bil Maribor že mesto France Kremžar, katoliški časnikar in politik Na Brniku pristalo prvo letalo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ribičev France iz Vrbe Maks Pleteršnik in njegov slovaropisni dosežek Fran Ramovš – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem
Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Eppich , prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo Jovan Hadži in zoogeografska karta Jugoslavije Matija Dermastia - košarkar, novinar in urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Milan Butina, teoretična misel o likovnih procesih Marjan Rožanc, pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičnost »Na svoji zemlji«, prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Miklošič, prvo ime slovanske filologije 19. stoletja Anton Ojcinger, pogumni gorski vodnik Juliusa Kugyja France Kotnik, raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar razpustil verske ustanove Avgust Šuligoj, zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček« Alojzij Vadnal in uvajanje matematičnih metod v ekonomijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Smole, Prešernov prijatelj – mecen in zbiralec ljudskih pesmi Franc Coronini, podpora predlogom slovenskih poslancev Ukinitev slovenske trgovsko-obrtne zadruge v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Perlach, rektor dunajske univerze iz Svečine Franc Smodej, predsednik Narodnega sveta za Koroško Milan Majcen, upornik, ki so ga okupatorji pokopali z vojaškimi častmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marička Žnidaršič, poezija poveže vojni čas in domačo pokrajino Duša Počkaj, igralkina ekspresivna navzočnost Franci Zagoričnik, ustvarjalec vizualne in konkretne poezije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Majciger, soustanovitelj mariborske čitalnice in slovenske posojilnice Dr. Andrej Karlin, s tržaškega škofijskega sedeža na mariborskega Mitja Gorjup, najmlajši glavni urednik časnika Delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov