Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V obdobju najintenzivnejšega pokristjanjevanja v 8. stoletju in poznejšega utrjevanja nove vere so nastajali zapisi molitev in drugi obrazci, ki so jih potrebovali tuji misijonarji za delo med Slovenci. Najstarejši ohranjeni zapis je iz konca 9. stoletja in obsega tudi prepise treh slovenskih besedil s konca 8. ali začetka 9. stoletja. Našli so ga v bavarskem mestu Freising, slovensko Brižin. Ker gre za najstarejše ohranjene zapise v latinici ne le v slovenščini, marveč tudi v katerem od slovanskih jezikov, zaslužijo oznako »spomenik« in so nedvomno neprecenljiv dokument tudi v evropskem merilu.
Prvič so jih objavili pred 210-imi leti. Brižinski spomeniki, napisani na pergamentnih listih v karolinški minuskuli in v danes težko razumljivi »predslovenščini«, so tri slovenska besedila v svežnju latinskih listin. Prvo in tretje vsebujeta obrazec splošne spovedi in pouk za življenje brez grehov, drugo besedilo pa je spodbuda k spovedi in pokori. Brižinske spomenike hranijo v državni knjižnici v Műnchnu.
—–
Pesnik ANTON MEDVED se je v mladosti pod različnimi vplivi posvečal pripovednemu in refleksivnemu pesništvu; zlasti je skušal izraziti svoje razdvojeno življenje. Kot dramatik si je prizadeval napisati zgodovinsko dramo. Pod Shakespearovim in Schillerjevim vplivom je zasnoval klasicistične tragedije v verzih “Viljem Ostrovrhar”, “Kacijanar” ter “Za pravdo in srce”. V poznejših proznih realističnih igrah – tudi komedijah – je obravnaval družinsko in gospodarsko življenje meščanstva. Njegovi igri “Stari in mladi” ter “Črnošolec” sta zgled dobre ljudske igre. Pesnik in dramatik Anton Medved se je rodil na današnji dan leta 1869 v Kamniku.
—–
Nadškof ANTON VOVK je leta 1923 v Ljubljani končal študij teologije in sprva služboval v Metliki in v Tržiču, leta 1940 pa je postal ljubljanski stolni kanonik. Med drugo svetovno vojno je bil med drugim predsednik škofijskega odbora za pomoč duhovnikom beguncem in ravnatelj semenišča, po koncu vojne pa je postal ljubljanski pomožni škof, nato rezidencialni in leta 1961 ljubljanski nadškof. Čeprav je imel precej težav, si je prizadeval za ureditev odnosov med katoliško cerkvijo in novo državo; leta 1952 so ga neznanci med potovanjem z vlakom v Novo mesto celo polili z bencinom in zažgali; bil je hudo poškodovan.
V petdesetih letih prejšnjega stoletja je upravljal tudi slovenski del reške in nekaj časa tudi slovenski del tržaške škofije. Leta 1960 mu je ljubljanska teološka fakulteta podelila častni doktorat, škofijski postopek za njegovo beatifikacijo pa so začeli leta 1999. Anton Vovk se je rodil na današnji dan leta 1900 v Vrbi na Gorenjskem.
—–
Gledališki in filmski igralec BORIS KRALJ je leta 1952 debitiral v ljubljanski Drami in v njej igral trideset let. Od pustolovsko radoživih in trpko zasanjanih mladostnih junakov je prešel h karakternim vlogam klasičnega in sodobnega repertoarja ter ustvaril vrsto polnokrvnih ljudskih figur, pa tudi razkrojenih sodobnih antijunakov. V filmu se je uveljavil v »Dolini miru« ter z naslovno vlogo v prvem slovenskem barvnem filmu “Amandus” leta 1966. Boris Kralj je izdal tudi pesniško zbirko »Poslavljanja« ter knjigo »Štirje letni časi«, že kot študent pa je sodeloval pri Radiu Ljubljana kot recitator in interpret številnih vlog ter postal eden najpomembnejših radijskih igralcev svojega časa. Leta 1990 je dobil Borštnikov prstan. Rodil se je na današnji dan leta 1929 v Cerknici.
6244 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
V obdobju najintenzivnejšega pokristjanjevanja v 8. stoletju in poznejšega utrjevanja nove vere so nastajali zapisi molitev in drugi obrazci, ki so jih potrebovali tuji misijonarji za delo med Slovenci. Najstarejši ohranjeni zapis je iz konca 9. stoletja in obsega tudi prepise treh slovenskih besedil s konca 8. ali začetka 9. stoletja. Našli so ga v bavarskem mestu Freising, slovensko Brižin. Ker gre za najstarejše ohranjene zapise v latinici ne le v slovenščini, marveč tudi v katerem od slovanskih jezikov, zaslužijo oznako »spomenik« in so nedvomno neprecenljiv dokument tudi v evropskem merilu.
Prvič so jih objavili pred 210-imi leti. Brižinski spomeniki, napisani na pergamentnih listih v karolinški minuskuli in v danes težko razumljivi »predslovenščini«, so tri slovenska besedila v svežnju latinskih listin. Prvo in tretje vsebujeta obrazec splošne spovedi in pouk za življenje brez grehov, drugo besedilo pa je spodbuda k spovedi in pokori. Brižinske spomenike hranijo v državni knjižnici v Műnchnu.
—–
Pesnik ANTON MEDVED se je v mladosti pod različnimi vplivi posvečal pripovednemu in refleksivnemu pesništvu; zlasti je skušal izraziti svoje razdvojeno življenje. Kot dramatik si je prizadeval napisati zgodovinsko dramo. Pod Shakespearovim in Schillerjevim vplivom je zasnoval klasicistične tragedije v verzih “Viljem Ostrovrhar”, “Kacijanar” ter “Za pravdo in srce”. V poznejših proznih realističnih igrah – tudi komedijah – je obravnaval družinsko in gospodarsko življenje meščanstva. Njegovi igri “Stari in mladi” ter “Črnošolec” sta zgled dobre ljudske igre. Pesnik in dramatik Anton Medved se je rodil na današnji dan leta 1869 v Kamniku.
—–
Nadškof ANTON VOVK je leta 1923 v Ljubljani končal študij teologije in sprva služboval v Metliki in v Tržiču, leta 1940 pa je postal ljubljanski stolni kanonik. Med drugo svetovno vojno je bil med drugim predsednik škofijskega odbora za pomoč duhovnikom beguncem in ravnatelj semenišča, po koncu vojne pa je postal ljubljanski pomožni škof, nato rezidencialni in leta 1961 ljubljanski nadškof. Čeprav je imel precej težav, si je prizadeval za ureditev odnosov med katoliško cerkvijo in novo državo; leta 1952 so ga neznanci med potovanjem z vlakom v Novo mesto celo polili z bencinom in zažgali; bil je hudo poškodovan.
V petdesetih letih prejšnjega stoletja je upravljal tudi slovenski del reške in nekaj časa tudi slovenski del tržaške škofije. Leta 1960 mu je ljubljanska teološka fakulteta podelila častni doktorat, škofijski postopek za njegovo beatifikacijo pa so začeli leta 1999. Anton Vovk se je rodil na današnji dan leta 1900 v Vrbi na Gorenjskem.
—–
Gledališki in filmski igralec BORIS KRALJ je leta 1952 debitiral v ljubljanski Drami in v njej igral trideset let. Od pustolovsko radoživih in trpko zasanjanih mladostnih junakov je prešel h karakternim vlogam klasičnega in sodobnega repertoarja ter ustvaril vrsto polnokrvnih ljudskih figur, pa tudi razkrojenih sodobnih antijunakov. V filmu se je uveljavil v »Dolini miru« ter z naslovno vlogo v prvem slovenskem barvnem filmu “Amandus” leta 1966. Boris Kralj je izdal tudi pesniško zbirko »Poslavljanja« ter knjigo »Štirje letni časi«, že kot študent pa je sodeloval pri Radiu Ljubljana kot recitator in interpret številnih vlog ter postal eden najpomembnejših radijskih igralcev svojega časa. Leta 1990 je dobil Borštnikov prstan. Rodil se je na današnji dan leta 1929 v Cerknici.
Janko Lavrin, predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Remigij Bratož - v Montrealu nagrajeni karikaturist Dušan Senčar - z olimpijskih iger – na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jakob Peregrin Paulič, prvi slovenski škof krške škofije Pavel Kernjak in zvestoba izročilu koroških pevskih zborov Strojnik Ivan Munda, projektant transportnih naprav *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!" Planinski vestnik - najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Janez Vidic, likovni opremljevalec knjig *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Majar Ziljski: »Kaj Slovenci terjamo?« Radio počastil Prešerna in razjezil okupatorja Prva uradna hokejska tekma na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignac Klemenčič, naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Polonca Juvan - izvrstna oblikovalka Cankarjevih likov Jože Vergan, poveljnik bataljona francoskega odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danica Mélihar Lovrečič - naša prva policistka Neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji Spomin na smučarja Roka Petroviča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Macarol, slikar, ki mu ni bilo dano izkoristiti svojega daru Bert Sotlar, igralec z zvenečim glasom ter njegovi junaški in komični liki Devet desetletij od prvega mednarodnega tekmovanja v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Logar in delo na področju bibliografije Ladislav Lenček - organizator duhovnega in kulturnega življenja Slovencev v Buenos Airesu Polde Bibič, mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stane Mihelič - pedagog in čebelar Jelka Vesenjak Hirjan in spoznanja o klopnem meningoencefalitisu »Turistovski klub Skala« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konrad Stefan in prvi zgodovinski pregled ljubljanskega knjižničarstva Po ugledni baletni plesalki Lidiji Wisiak poimenovana nagrada Pravnik in publicist Vlado Vodopivec - dvakrat izključen iz komunistične organizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaž Arnič, eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev Češkoslovaškemu predsedniku častni doktorat ljubljanske univerze Pohod Goriške divizije narodnoosvobodilne vojske v Beneško Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignacij orožen, zgodovinar Celja in lavantinske škofije France Onič, pesnik in urednik kulture Slovenskega poročevalca Boštjan Hladnik - filmski režiser *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Krempl in prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Nada Kraigher – pisateljičino srečanja z indijsko kulturo Marko Kosin - prvi veleposlanik samostojne Slovenije v Italiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Brenčič Jelen - življenje zaznamovano s pesništvom Smiljan Rozman in novele iz vsakdanjih okolij Vera Peer - 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Wolf imenovan za ljubljanskega škofa Anton Ažbe in mednarodna slikarska šola v Münchnu Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Žegar, prvi znani prevajalec iz nemščine med bukovniki Matija Čop in kulturnopolitični program za novo dobo Miha Nerat, organizator slovenskega učiteljstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Veliki koroški potres Ivan Trinko, »oče Beneških Slovencev« Prva zimska olimpijada in tekmovalci iz Kraljevine SHS *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaže Kocen, eden začetnikov sodobne geografije in kartografije Marja Borštnik, »prva dama slovenske literarne zgodovine« Jože Gregorc - več kot le zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Plečnik - arhitekt odličnosti Oton Župančič - s »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Stojan Pretnar - strokovnjak za gospodarsko pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjižnice 14. in 15. stoletja Franjo Baš, prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva Milan Betetto, zdravnik in hokejski navdušenec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov