Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

20.05.2017


Tako rekoč stalne evropske poštne zveze s tekači, z jezdeci ali z vozovi so vse od 16. stoletja potekale tudi čez slovenske pokrajine, stoletje pozneje pa so uvedli še osebni potniški promet. Glavna postaja je bila v Ljubljani, kamor je vsak četrtek pripeljal poštni voz z Dunaja in iz Gradca. Od Ljubljane do Vrhnike so so se nato potniki raje peljali s čolni, potem pa nadaljevali vožnjo mimo Hrušice in po Vipavski dolini do Gorice ter naprej proti Trstu in Benetkam. Drugo redno poštno zvezo so vpeljali med Ljubljano in Karlovcem – pošta je prihajala vsak delavnik, osebnemu prometu pa je bil namenjen petek.
V naslednjem stoletju so se razmere precej izboljšale.V evropskem voznem redu za leto 1779 piše, da je šla po slovenskem ozemlju enkrat na teden potniška povezava številka 101 Ostende-Rim. Čez naše dežele je vodila iz Gradca skozi Maribor, Celje, Ljubljano, Vrhniko in Postojno, iz Trsta pa nadaljevala pot proti Benetkam, Raveni in Rimu. Podobni trasi po našem ozemlju sta imeli tudi pošta številka 66 med Dunajem in italijanskimi deželami ter številka 103 med Dunajem in Zagrebom.
Vozni red navaja čase odhodov, ne pa tudi prihodov, ki očitno niso bili preveč zanesljivi. Vožnja od Ljubljane do Gradca, na primer, je trajala tri dni in pol. Ker so poleg vremenskih nevšečnosti in slabih cest prežali na poštne uslužbence in potnike še roparji, so vozove spremljali oboroženi jezdeci.
Proti koncu 18. stoletja so začele po naših cestah voziti potniške poštne kočije – »diližanse«. Imele so podvozje z vzmetmi in oblazinjeno notranjost, navadno pa jih je vleklo več parov konj. Cena je bila zelo visoka; odvisna je bila seveda od razdalje, števila vpreženih konj ter od številnih mitnin in cestnin. Na te linije so se navezovale lokalne kopne ali plovne povezave in tako je bilo ob koncu 18. stoletja iz Slovenije mogoče potovati v številna pomembna evropska mesta.
—–
Sredi dvajsetih let prejšnjega stoletja je letalstvo že tako napredovalo, da so takratni slavni piloti začeli resno razmišljati o najbolj vabljivem dejanju: preletu Atlantika brez vmesnega pristanka; za ta 5200 kilometrov dolg podvig je bila obljubljena tudi visoka nagrada. Med znanimi pilotskimi asi se je za polet pripravljal tudi do tedaj neznani petindvajsetletni poštni pilot Charles Lindberg. Sam je nadzoroval graditev majhnega enomotornika z imenom »Spirit of Saint Louis«, ki naj bi dosegel hitrost 200 kilometrov na uro. Namesto vetrobranskega stekla je imelo letalo podaljšano oplato prednjega dela; v njej in v kabini za pet potnikov so bile dodatne posode za gorivo, ki so omogočale 6600 kilometrov neprekinjenega letenja.
Zaradi te predelave je Lindberg med letom lahko neposredno gledal le skozi stransko okno kabine, pri opazovanju prostora spredaj pa se je moral zanašati na periskop. Iz New Yorka je poletel na današnji dan pred 90-imi leti in na letališču Le Bourget pri Parizu pristal po 33-ih urah in pol neprekinjenega letenja. Po tem velikem dosežku je Charles Lindberg zaslovel na obeh straneh Atlantika, njegovo letalo pa se je v Združene države Amerike vrnilo z ladjo.


Na današnji dan

6277 epizod

Na današnji dan

6277 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

20.05.2017


Tako rekoč stalne evropske poštne zveze s tekači, z jezdeci ali z vozovi so vse od 16. stoletja potekale tudi čez slovenske pokrajine, stoletje pozneje pa so uvedli še osebni potniški promet. Glavna postaja je bila v Ljubljani, kamor je vsak četrtek pripeljal poštni voz z Dunaja in iz Gradca. Od Ljubljane do Vrhnike so so se nato potniki raje peljali s čolni, potem pa nadaljevali vožnjo mimo Hrušice in po Vipavski dolini do Gorice ter naprej proti Trstu in Benetkam. Drugo redno poštno zvezo so vpeljali med Ljubljano in Karlovcem – pošta je prihajala vsak delavnik, osebnemu prometu pa je bil namenjen petek.
V naslednjem stoletju so se razmere precej izboljšale.V evropskem voznem redu za leto 1779 piše, da je šla po slovenskem ozemlju enkrat na teden potniška povezava številka 101 Ostende-Rim. Čez naše dežele je vodila iz Gradca skozi Maribor, Celje, Ljubljano, Vrhniko in Postojno, iz Trsta pa nadaljevala pot proti Benetkam, Raveni in Rimu. Podobni trasi po našem ozemlju sta imeli tudi pošta številka 66 med Dunajem in italijanskimi deželami ter številka 103 med Dunajem in Zagrebom.
Vozni red navaja čase odhodov, ne pa tudi prihodov, ki očitno niso bili preveč zanesljivi. Vožnja od Ljubljane do Gradca, na primer, je trajala tri dni in pol. Ker so poleg vremenskih nevšečnosti in slabih cest prežali na poštne uslužbence in potnike še roparji, so vozove spremljali oboroženi jezdeci.
Proti koncu 18. stoletja so začele po naših cestah voziti potniške poštne kočije – »diližanse«. Imele so podvozje z vzmetmi in oblazinjeno notranjost, navadno pa jih je vleklo več parov konj. Cena je bila zelo visoka; odvisna je bila seveda od razdalje, števila vpreženih konj ter od številnih mitnin in cestnin. Na te linije so se navezovale lokalne kopne ali plovne povezave in tako je bilo ob koncu 18. stoletja iz Slovenije mogoče potovati v številna pomembna evropska mesta.
—–
Sredi dvajsetih let prejšnjega stoletja je letalstvo že tako napredovalo, da so takratni slavni piloti začeli resno razmišljati o najbolj vabljivem dejanju: preletu Atlantika brez vmesnega pristanka; za ta 5200 kilometrov dolg podvig je bila obljubljena tudi visoka nagrada. Med znanimi pilotskimi asi se je za polet pripravljal tudi do tedaj neznani petindvajsetletni poštni pilot Charles Lindberg. Sam je nadzoroval graditev majhnega enomotornika z imenom »Spirit of Saint Louis«, ki naj bi dosegel hitrost 200 kilometrov na uro. Namesto vetrobranskega stekla je imelo letalo podaljšano oplato prednjega dela; v njej in v kabini za pet potnikov so bile dodatne posode za gorivo, ki so omogočale 6600 kilometrov neprekinjenega letenja.
Zaradi te predelave je Lindberg med letom lahko neposredno gledal le skozi stransko okno kabine, pri opazovanju prostora spredaj pa se je moral zanašati na periskop. Iz New Yorka je poletel na današnji dan pred 90-imi leti in na letališču Le Bourget pri Parizu pristal po 33-ih urah in pol neprekinjenega letenja. Po tem velikem dosežku je Charles Lindberg zaslovel na obeh straneh Atlantika, njegovo letalo pa se je v Združene države Amerike vrnilo z ladjo.


25.05.2024

1. junij - Ivan Vurnik, dosledni zagovornik funkcionalne arhitekture (1884)

Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.05.2024

31. maj - Erazem Gorše in Slovenski narodni muzej v Clevelandu (1894)

Železniška povezava Primorske z Gorenjsko Ena najopaznejših opernih poustvaritev pri nas Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.05.2024

30. maj - tromejnik med Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko (1924)

Anton Martin Slomšek – škof v Šent Andražu na Koroškem Primorski značaj v izročilu skladatelja in zborovodje Politično preslišana Majniška deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.05.2024

29. maj - šest dni Murske republike (1919)

Odločilna avtoriteta katoliške narodne stranke Skladatelj oprt na ljudsko glasbeno izročilo Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.05.2024

28. maj - Zgodovinsko društvo za slovensko Štajersko (1903)

Plemič, polihistor in znanstvenik z Bogenšperka Dolžnost svoj jezik spoštovati Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.05.2024

27. maj - igralec Janez Škof, mojster odrskega razvedrila (1924)

Kdo je Valvasorju utrl pot do Britanske kraljeve družbe ? Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov Britanske vojaške oblasti na Koroškem izročile slovenske domobrance Jugoslovanski armadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

26.maj - Vanek Šiftar, pionir preučevanja romske skupnosti v Prekmurju (1919)

Ljubezen do glasbenega izročila Beneških Slovencev Obnovitev delovanja Slovenske legije Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

25.maj - Janez Polda, začetnik modernega sloga smučarskih skokov (1924)

Goriški Slovenci na poti v begunstvo Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica za prestolonaslednika in za maršala *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

24.maj - 75 let Radia Koper in Radia Capodistria (1949)

Avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Električna luč osvetli Postojnsko jamo Urednica Cicibana in književnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

23.maj - Vladimir Šubic, arhitekt, ki je Ljubljani določil novo višinsko determinanto (1894)

Marija Mijot, narečna pesnica iz Svetega Ivana pri Trstu Anton Ogorele, soavtor Slovenskega elektrotehniškega slovarja Pekrski dogodki – uvod v jugoslovanske vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

22.maj - Slovenija 176. članica Organizacije združenih narodov (1992)

Fili Trpin in prizadevanja za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju Akademski klub Vesna – »iz naroda za narod« Dve leti in pol za 32 kilometrov prve štiripasovne avtoceste pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

21.maj - tretja Slovenska popevka in »Poletna noč« (1964)

Josip Tonkli in temelji slovenskemu denarnemu gospodarstvu na Goriškem Janko Kostnapfel - psihologovo zanimanje za človeka in njegovo vedenje Rojstna hiša Franceta Prešerna postane kulturni spomenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

20.maj - Anton Janša – čebelarski učitelj ( 1734)

Anton Globočnik - okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Majda Strobl, prva slovenska univerzitetna profesorica prava Melita Stele Možina - raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

19. maj - dr. Ljubo Bavcon in ukinitev smrtne kazni pri nas (1924)

Kobilarna Lipica zamenja lastnika Anton Vovk, prvi ljubljanski nadškof v novejšem obdobju Boris Kralj - igralec, recitator in interpret *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

18. maj - »Papež 'ma vas rad« (1996)

Anton Traven - prevajalec psalmov Ferdo Vesel, nemirni likovni eksperimentator Niko Belopavlovič - soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

17. maj - Brižinski spomeniki v Ljubljani (2004)

Največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju Lavoslava Turk in “Pesem šolske sestre” Baritonist Vekoslav Janko – ljubljenec opernega občinstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

16. maj - Vladaričin ukaz o pridelovanju krompirja (1767)

Ivan Franke - slikar in avtor osnutka “Ribarskega zakona za Kranjsko” Davorin Jenko zloži napev koračnice »Naprej zastava slave« Urbanist in arhitekt Ivan Jager pripravi urbanistični načrt za mesto Minneapolis *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

15. maj - Rado Simoniti, partizanski skladatelj in zborovodja (1914)

Vatroslav Oblak, profesor za južnoslovansko jezikoslovje v Gradcu Hranilnica in posojilnica v Kopru Dan Slovenske vojske *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

14. maj - pred 150 leti je bila sezidana prva šolska telovadnica na Slovenskem (1874)

Temeljni kamen za železniško postajo v Trstu Ivan Cankar gre na volitve Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

13. maj - Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj na strehi sveta (1979)

Slovenci med prvimi tržaškimi študenti navtike Lászlo Takács - arhitektov secesijski pečat Murski Soboti Vika Podgorska – pot slovenske igralke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 9 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov