Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

22.05.2017


10. aprila leta 1004 je kancler Egilbert v Tridentu overovil listino, s katero je nemški kralj in rimski cesar Henrik II. podaril briksenški škofiji s sedežem na južnem Tirolskem posestvo Bled. S to darovnico je bilo ime Bleda prvič zapisano v zgodovinskih virih. V nekaj mlajši listini, izdani na današnji dan leta 1011, pa je prvič omenjen blejski grad, in sicer kot “castellum Veldes”. Henrik II. ga je skupaj s precejšnjo površino obdelovalne zemlje prav tako podaril briksenškim škofom. Tako ta utrdba nad Blejskim jezerom, o katere velikosti sicer ni bilo podatkov, a je bila gotovo dosti skromnejša kot današnja, sodi med najstarejše v virih imenovane gradove na slovenskih tleh.
Grad je bil kar osem stoletij upravno, gospodarsko in kulturno središče briksenske zemljiške posesti, ki so jo imeli še na Tirolskem, Bavarskem in Koroškem. Lastniki, škofje, so grad bolj poredko obiskovali, med sicer najznamenitejšimi obiskovalci pa je bil tudi začetnik slovenske književnosti Primož Trubar. Po podatkih v Narodnem muzeju Slovenije je na blejskem gradu bival 23. In 24. junija leta 1561, ko se je iz pregnanstva v Nemčiji vračal domov na Kranjsko. Gostil ga je grof Herbert Turjaški, tedanji zakupnik gradu, ki je podpiral protestantizem.
Danes je blejski grad, od leta 1999 tudi kulturni spomenik državnega pomena, predvsem turistični objekt s skoraj 400.000 obiskovalci na leto, a prenovljena muzejska razstava in različne prireditve hkrati poljudno prikazujejo tudi zgodovino Bleda in okolice vse od prazgodovine do sodobnosti.

Teološki pisec FILIP TRPIN se je rodil leta 1603 ali 1604 v Selcah nad Škofjo Loko. V Gradcu je študiral filozofijo in teologijo in bil leta 1630 posvečen. Nato je bil župnik na Ptuju, v Gornjem Gradu, Kranju in Braslovčah, od leta 1655 do 76 pa generalni vikar ljubljanske škofije. V Gornjem Gradu je v semenišču Collegium Marianum sodeloval pri vzgoji duhovnikov in urejal škofijsko knjižnico. Kot dober poznavalec slovenskega jezika si je Filip Terpin prizadeval za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju, spodbujal prevajanje v slovenščino in tudi sam prevajal.
—–
Leta 1903 je skupina na Dunaju študirajočih slovenskih slikarjev ustanovila akademski klub Vesna. To so bili Hinko Smrekar, Maksim Gaspari, Gvido Birolla, Saša Šantel, kipar Svitoslav Peruzzi in hrvaški kipar Ivan Meštrović. Bili so protigermanizacijsko, narodno usmerjeni, po umetniški plati pa so delovali skladno z načelom “iz naroda za narod”. Z občutkom za folkloro so v umetnosti skušali zavestno zajeti bistvo narodovega izročila; téme so črpali iz ljudskih pravljic in druge dediščine. Uveljavili so se po večini kot ilustratorji, avtorji razglednic in knjižnih oprem. S takšnim delom so poskrbeli za večjo priljubljenost umetnosti. Ustanovitelji Akademskega kluba Vesna sodijo tudi med utemeljitelje slovenske karikature in likovne satire; pri tem je bil najbolj v ospredju Hinko Smrekar.
—–
Novinar, urednik in prevajalec VILKO NOVAK je na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz francoščine in angleščine, nato poučeval na srednji šoli, leta 1969 pa se je zaposlil pri Časopisno založniškem podjetju Delo. Med drugim je bil dopisnik iz Pariza, urednik centralne redakcije, snovalec ter glavni in odgovorni urednik prve slovenske revije za računalništvo Moj mikro ter urednik revij Radar, Stop, Tovariš, Telex in Avto. Vilko Novak je tudi prevajal iz angleščine, francoščine in italijanščine. Rodil se je na današnji dan pred 80-imi leti v Mariboru.


Na današnji dan

6276 epizod

Na današnji dan

6276 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

22.05.2017


10. aprila leta 1004 je kancler Egilbert v Tridentu overovil listino, s katero je nemški kralj in rimski cesar Henrik II. podaril briksenški škofiji s sedežem na južnem Tirolskem posestvo Bled. S to darovnico je bilo ime Bleda prvič zapisano v zgodovinskih virih. V nekaj mlajši listini, izdani na današnji dan leta 1011, pa je prvič omenjen blejski grad, in sicer kot “castellum Veldes”. Henrik II. ga je skupaj s precejšnjo površino obdelovalne zemlje prav tako podaril briksenškim škofom. Tako ta utrdba nad Blejskim jezerom, o katere velikosti sicer ni bilo podatkov, a je bila gotovo dosti skromnejša kot današnja, sodi med najstarejše v virih imenovane gradove na slovenskih tleh.
Grad je bil kar osem stoletij upravno, gospodarsko in kulturno središče briksenske zemljiške posesti, ki so jo imeli še na Tirolskem, Bavarskem in Koroškem. Lastniki, škofje, so grad bolj poredko obiskovali, med sicer najznamenitejšimi obiskovalci pa je bil tudi začetnik slovenske književnosti Primož Trubar. Po podatkih v Narodnem muzeju Slovenije je na blejskem gradu bival 23. In 24. junija leta 1561, ko se je iz pregnanstva v Nemčiji vračal domov na Kranjsko. Gostil ga je grof Herbert Turjaški, tedanji zakupnik gradu, ki je podpiral protestantizem.
Danes je blejski grad, od leta 1999 tudi kulturni spomenik državnega pomena, predvsem turistični objekt s skoraj 400.000 obiskovalci na leto, a prenovljena muzejska razstava in različne prireditve hkrati poljudno prikazujejo tudi zgodovino Bleda in okolice vse od prazgodovine do sodobnosti.

Teološki pisec FILIP TRPIN se je rodil leta 1603 ali 1604 v Selcah nad Škofjo Loko. V Gradcu je študiral filozofijo in teologijo in bil leta 1630 posvečen. Nato je bil župnik na Ptuju, v Gornjem Gradu, Kranju in Braslovčah, od leta 1655 do 76 pa generalni vikar ljubljanske škofije. V Gornjem Gradu je v semenišču Collegium Marianum sodeloval pri vzgoji duhovnikov in urejal škofijsko knjižnico. Kot dober poznavalec slovenskega jezika si je Filip Terpin prizadeval za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju, spodbujal prevajanje v slovenščino in tudi sam prevajal.
—–
Leta 1903 je skupina na Dunaju študirajočih slovenskih slikarjev ustanovila akademski klub Vesna. To so bili Hinko Smrekar, Maksim Gaspari, Gvido Birolla, Saša Šantel, kipar Svitoslav Peruzzi in hrvaški kipar Ivan Meštrović. Bili so protigermanizacijsko, narodno usmerjeni, po umetniški plati pa so delovali skladno z načelom “iz naroda za narod”. Z občutkom za folkloro so v umetnosti skušali zavestno zajeti bistvo narodovega izročila; téme so črpali iz ljudskih pravljic in druge dediščine. Uveljavili so se po večini kot ilustratorji, avtorji razglednic in knjižnih oprem. S takšnim delom so poskrbeli za večjo priljubljenost umetnosti. Ustanovitelji Akademskega kluba Vesna sodijo tudi med utemeljitelje slovenske karikature in likovne satire; pri tem je bil najbolj v ospredju Hinko Smrekar.
—–
Novinar, urednik in prevajalec VILKO NOVAK je na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz francoščine in angleščine, nato poučeval na srednji šoli, leta 1969 pa se je zaposlil pri Časopisno založniškem podjetju Delo. Med drugim je bil dopisnik iz Pariza, urednik centralne redakcije, snovalec ter glavni in odgovorni urednik prve slovenske revije za računalništvo Moj mikro ter urednik revij Radar, Stop, Tovariš, Telex in Avto. Vilko Novak je tudi prevajal iz angleščine, francoščine in italijanščine. Rodil se je na današnji dan pred 80-imi leti v Mariboru.


19.08.2022

Na današnji dan 19. avgust

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


17.08.2022

Na današnji dan, 17. avgust

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


16.08.2022

Na današnji dan 16. avgust

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


15.08.2022

Na današnji dan 15. avgust

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


14.08.2022

Na današnji dan 14. avgust

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


13.08.2022

Na današnji dan 13. avgust

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


12.08.2022

12. avgust

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


11.08.2022

Na današnji dan, 11. avgust

Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dahavskih procesov Ljubljanska evangeličanska cerkev spet v lasti cerkvene občine


10.08.2022

Na današnji dan 10. avgust

Prvi predsednik Slovenske matice. Časnikar v politiki katoliškega tabora. Prežihov Voranc – socialni realist. 80 let od prihoda največje skupine slovenskih jetnic in jetnikov v Auschwitz.


09.08.2022

Na današnji dan, 9. avgust

Gašper Rojko postane rektor Karlove univerze v Pragi Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Glasbeni ustvarjalec džezovskih ritmov


08.08.2022

Na današnji dan 8. avgust

Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator Porušen in čez devet let spet odprt solkanski železniški most


07.08.2022

Na današnji dan 7. avgust

Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp … S težavami do Narodnega doma v Celju … Slavko Jan, režiser enega izmed mejnikov v razvoju Slovenskega gledališča … Začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem …


06.08.2022

Na današnji dan 6. avgust

Morilski udar strele na Donački gori … Mileva Zakrajšek, žlahtna odrska interpretka materinskih likov … Mitja Šarabon, eden najplodovitejših piscev sonetov … Miha Mate, Ribničan piše za mladino …


05.08.2022

Na današnji dan, 5. avgust

Statut mesta Ptuj iz zgodnjega 16. stoletja … Marta Paulin - Brina, ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas … Ivan Šček, skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« … Zgodovinski uspeh alpinističnega para Mira Debelak in Stanko Tominšek v severni steni Špika …


04.08.2022

Na današnji dan, 4. avgust

Ožbalt Gutsman, jezikoslovec s Koroškega … Manica Koman, pripovedovalka pravljic in otroških zgodb … Dr. Janez Stanovnik, od krščanskega socialista do predsednika republiškega predsedstva … Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem …


03.08.2022

Na današnji dan 3. avgust

Mihael Štrukelj, redni profesor gradbeništva v Helsinkih »Pil sem te in ne izpil, Ljubezen ...« Egon Kunej, skladatelj in zborovodja Nacistične deportacije in ukradeni otroci


02.08.2022

Na današnji dan 2. avgust

Iz zgodovine nesreč v naših gorah … Denarna reforma podonavske monarhije … Viktor Sulčič, arhitekt v Argentini … Boris Gregorka, trener na poti do olimpijskih odličij …


01.08.2022

Na današnji dan - 1. avgust

Matevž Ravnikar, prvi zapisovalec ugank, ljudskih pesmi in pravljic ... Ivan Jožef Tomažič, škof, ki se je uprl zahtevi nacistov ... Samopostrežne trgovine prihajajo ... Kratka zgodovina »železne zavese« ...


31.07.2022

Na današnji dan, 31. julij

Satirični roman – parodija na pisateljstvo Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi veljavni


30.07.2022

Na današnji dan, 30. julij

Zaradi politične neprimernosti ob profesuro Svetovni rekorder v kegljanju Direktorica Inštituta za načrtovanje družine Usmrtitev prvih partizanskih upornikov med drugo svetovno vojno


Stran 42 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov