Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gledališki igralec, režiser in dramatik FRAN LIPAH je bil med študijem prava na Dunaju med ustanovitelji Preporoda, političnega mesečnika levo usmerjene liberalne projugoslovanske mladine, po prvi svetovni vojni, med katerio je bil vseskozi na fronti, pa je končal še študij na dunajski akademji za glasbo in gledališko umetnost ter 1921. leta postal član ljubljanske Drame.
Kot igralec je bil odličen oblikovalec ljudske komike, Shakespearovih in Cankarjevih likov ter razumnikov iz ruske dramatike, kot režiser pa se je najbolj posvetil upodabljanju slovenskih dramskih del. V letih od 1939 do 43 je za Radio Ljubljana napisal približno šestdeset šaljivih in zajedljivih zgodb z glavnim junakom Nacetom Kapljem. Gledališki igralec, režiser in dramatik Fran Lipah se je rodil na današnji dan leta 1892 v Dobrunjah pri Ljubljani.
—–
Prvi večji projekt arhitekta VLADIMIRJA ŠUBICA je bil mogočni stanovanjski kompleks ob Njegoševi cesti v Ljubljani, imenovan Meksika, zgrajen leta 1927. Pri načrtovanju je uveljavil evropske, še posebno nemške in avstrijske pobude družbene stanovanjske zidave.
To nenavadno ime za stanovanjsko stavbo v Ljubljani ima seveda svojo zgodovino. V času kolonialnih spopadov v 19. stoletju v Mehiki je avstrijski cesar Franc Jožef I. svojemu bratu Ferdinandu Maksimilijanu, ki ga je imenoval za mehiškega cesarja, pomagal ohranjati prestol z vojaki prostovoljci iz avstrijskih dežel. Med njimi so bili tudi slovenski fantje, ki
so se zbirali v začasnem taboru na travniku ob sedanji Njegoševi cesti. Tega kraja se je prijelo ime »«Mexikainer platz« in tako je stavba, ki je bila na tem prostoru sezidana čez pol stoletja, dobila ime »Meksika«.
Med poslovnimi stavbami arhitekta Vladimirja Šubica v Ljubljani so Delavska zbornica ob Miklošičevi cesti, Dom grafikov na Trgu Osvobodilne fronte ter Trgovska akademija na vogalu Prešernove ceste in Gregorčičeve ulice. Njegovo glavno delo je stanovanjsko-poslovni kompleks Nebotičnik, zgrajen pred 84-imi leti. Ljubljanski nebotičnik je bil tedaj najvišja stanovanjska stavba na Balkanu in deveta v Evropi, s svojo modernistično impresivno podobo in avtorsko prepoznavnim arhitekturnim jezikom pa se je uveljaviI kot simbol in arhitekturno-urbanistična ikona medvojne Ljubljane. Vladimir Šubic je bil tudi odličen interierist in je skoraj vse svoje stavbe tudi sam opremil. Rodil se je na današnji dan leta 1894 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1902 se je v Trstu rodila pesnica MIJA MIJOT. Ker zaradi revščine ni mogla študirati, se je zaposlila kot prodajalka, šivilja in pozneje kot hišna pomočnica, vendar se je veliko samoizobraževala. Po drugi svetovni vojni je sodelovala pri obnovi kulturnega življenja v Svetem Ivanu pri Trstu. Že v šolskih letih je pisala v tržaškem svetoívanskem narečju, objavljati pa je začela po vojni v Primorskem dnevniku, Zalivu in v radijskih oddajah v Trstu in Kopru. Izdalan je pesniško zbirko »Souze jn smeh«, napisala narečno enodejanko »Slika iz življenja svetoívanskih manderjerjev« ter radijsko igro »Na božjo pot«.
—–
Švedski botanik, zdravnik in zoolog CARL LINNÉ je ustanovil švedsko akademijo znanosti in prirodoslovni muzej in bil njun prvi predsednik. Postavil je temelje botanične in znanstvene nomenklature ter uvedel dvojno poimenovanje v botaniki in zoologiji. V svojem najpomembnejšem delu »Naravni sistem« je utemeljil sistem razvrščanja živih bitij. Švedski naravoslovec Carl Linné se je rodil na današnji dan pred 310-imi leti.
6277 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Gledališki igralec, režiser in dramatik FRAN LIPAH je bil med študijem prava na Dunaju med ustanovitelji Preporoda, političnega mesečnika levo usmerjene liberalne projugoslovanske mladine, po prvi svetovni vojni, med katerio je bil vseskozi na fronti, pa je končal še študij na dunajski akademji za glasbo in gledališko umetnost ter 1921. leta postal član ljubljanske Drame.
Kot igralec je bil odličen oblikovalec ljudske komike, Shakespearovih in Cankarjevih likov ter razumnikov iz ruske dramatike, kot režiser pa se je najbolj posvetil upodabljanju slovenskih dramskih del. V letih od 1939 do 43 je za Radio Ljubljana napisal približno šestdeset šaljivih in zajedljivih zgodb z glavnim junakom Nacetom Kapljem. Gledališki igralec, režiser in dramatik Fran Lipah se je rodil na današnji dan leta 1892 v Dobrunjah pri Ljubljani.
—–
Prvi večji projekt arhitekta VLADIMIRJA ŠUBICA je bil mogočni stanovanjski kompleks ob Njegoševi cesti v Ljubljani, imenovan Meksika, zgrajen leta 1927. Pri načrtovanju je uveljavil evropske, še posebno nemške in avstrijske pobude družbene stanovanjske zidave.
To nenavadno ime za stanovanjsko stavbo v Ljubljani ima seveda svojo zgodovino. V času kolonialnih spopadov v 19. stoletju v Mehiki je avstrijski cesar Franc Jožef I. svojemu bratu Ferdinandu Maksimilijanu, ki ga je imenoval za mehiškega cesarja, pomagal ohranjati prestol z vojaki prostovoljci iz avstrijskih dežel. Med njimi so bili tudi slovenski fantje, ki
so se zbirali v začasnem taboru na travniku ob sedanji Njegoševi cesti. Tega kraja se je prijelo ime »«Mexikainer platz« in tako je stavba, ki je bila na tem prostoru sezidana čez pol stoletja, dobila ime »Meksika«.
Med poslovnimi stavbami arhitekta Vladimirja Šubica v Ljubljani so Delavska zbornica ob Miklošičevi cesti, Dom grafikov na Trgu Osvobodilne fronte ter Trgovska akademija na vogalu Prešernove ceste in Gregorčičeve ulice. Njegovo glavno delo je stanovanjsko-poslovni kompleks Nebotičnik, zgrajen pred 84-imi leti. Ljubljanski nebotičnik je bil tedaj najvišja stanovanjska stavba na Balkanu in deveta v Evropi, s svojo modernistično impresivno podobo in avtorsko prepoznavnim arhitekturnim jezikom pa se je uveljaviI kot simbol in arhitekturno-urbanistična ikona medvojne Ljubljane. Vladimir Šubic je bil tudi odličen interierist in je skoraj vse svoje stavbe tudi sam opremil. Rodil se je na današnji dan leta 1894 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1902 se je v Trstu rodila pesnica MIJA MIJOT. Ker zaradi revščine ni mogla študirati, se je zaposlila kot prodajalka, šivilja in pozneje kot hišna pomočnica, vendar se je veliko samoizobraževala. Po drugi svetovni vojni je sodelovala pri obnovi kulturnega življenja v Svetem Ivanu pri Trstu. Že v šolskih letih je pisala v tržaškem svetoívanskem narečju, objavljati pa je začela po vojni v Primorskem dnevniku, Zalivu in v radijskih oddajah v Trstu in Kopru. Izdalan je pesniško zbirko »Souze jn smeh«, napisala narečno enodejanko »Slika iz življenja svetoívanskih manderjerjev« ter radijsko igro »Na božjo pot«.
—–
Švedski botanik, zdravnik in zoolog CARL LINNÉ je ustanovil švedsko akademijo znanosti in prirodoslovni muzej in bil njun prvi predsednik. Postavil je temelje botanične in znanstvene nomenklature ter uvedel dvojno poimenovanje v botaniki in zoologiji. V svojem najpomembnejšem delu »Naravni sistem« je utemeljil sistem razvrščanja živih bitij. Švedski naravoslovec Carl Linné se je rodil na današnji dan pred 310-imi leti.
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Ahácel in “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane” Prenova naše psihiatrične službe in Janez Kanoni »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord: Jože Šlibar, Jugoslavija!« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov