Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Škof, politik in publicist ANTON BONAVENTURA JEGLIČ je bil po študiju bogoslovja v Ljubljani leta 1873 posvečen, nato pa je nadaljeval študij v Avguštineju na Dunaju. Februarja leta 1898 ga je cesar Franc Jožef I. imenoval za ljubljanskega škofa; to imenovanje je potrdil tudi papež. Anton Bonaventura Jeglič je katoliško prenovo razumel zelo široko – kot prenovo vseh področij življenja. Bil je vrhunski slovenski politik, zato je njegovo ime povezano z vsemi odločilnimi potezami in uspehi narodne politike od leta 1898 do 1930.
Čeprav so bili njegovi javni nastopi vidni in odmevni, je bilo njegovo politično delo precej prikrito. Formalno ni bil član katoliške narodne stranke,a je bil zanjo odločilna avtoriteta; podobno velja tudi za njegov odnos do Slovenske ljudske stranke. Ob upokojitvi mu je papež podelil čast naslovnega nadškofa garelskega. Še naprej je zavzeto spremljal slovensko versko in javno življenje ter poskušal pomirjujoče vplivati na takratni razdor v katoliških vrstah, hkrati pa je svaril pred kvarnim vplivom komunizma. Anton Bonaventura Jeglič se je rodil na današnji dan leta 1850 v Begunjah na Gorenjskem.
——-
Skladatelj SAMO VRÉMŠAK se je rodil na današnji dan leta 1930 v Kamniku. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je leta 1956 diplomiral iz kompozicije, štiri leta pozneje pa še iz solopetja. Poučeval je v Kamniku in Ljubljani; tu je na Glasbeni akademiji predaval teoretične predmete, od leta 1988 kot redni profesor. Bil je tudi svetovalec za glasbo pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije in zborovodja v Slovenski filharmoniji.
V skladateljskem delu je opustil začetni modernizem in opus gradil v čvrstih okvirih pogosto modalno razširjene tonalitetne osrediščenosti. Tudi njegov kompozicijski slog je zvrstno tradicionalen; opiral se je na ljudsko glasbeno izročilo. Samo Vremšak je bil cenjen tudi kot baritonist, orglavec in še zlasti kot zborovodja pevskega društva Lira iz Kamnika.
—–
Ameriški politik JOHN FITZGERALD KENNEDY je med drugo svetovno vojno služil v ameriški mornarici, po njej pa kot demokrat postal član predstavniške zbornice in pozneje senator. Konec leta 1960 je tesno zmagal na predsedniških volitvah in januarja naslednje leto prisegel kot prvi predsednik Združenih držav Amerike, ki je bil rimskokatoliške vere, in najmlajši dotlej.
V nastopnem govoru je med drugim dejal: »Ne sprašujte, kaj država lahko stori za vas, vprašajte se, kaj vi lahko storite zanjo!” Napovedal je boj proti revščini in tiraniji, zastavil obsežen program socialnih in zdravstvenih reform, se zavzemal za rasno enakopravnost ter pripravil načrt za ameriški pristanek na Luni do leta 1970.
Med drugim se je spopadel tudi s tako imenovano hladno vojno, zlasti s kubansko krizo in postavitvijo berlinskega zidu. Med pripravami za vnovično izvolitev je bil novembra leta 1963 na obisku v Teksasu v atentatu ubit. 35. predsednik Združenih držav Amerike John Fitzgerald Kennedy se je rodil na današnji dan pred sto leti v Brooklynu.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Škof, politik in publicist ANTON BONAVENTURA JEGLIČ je bil po študiju bogoslovja v Ljubljani leta 1873 posvečen, nato pa je nadaljeval študij v Avguštineju na Dunaju. Februarja leta 1898 ga je cesar Franc Jožef I. imenoval za ljubljanskega škofa; to imenovanje je potrdil tudi papež. Anton Bonaventura Jeglič je katoliško prenovo razumel zelo široko – kot prenovo vseh področij življenja. Bil je vrhunski slovenski politik, zato je njegovo ime povezano z vsemi odločilnimi potezami in uspehi narodne politike od leta 1898 do 1930.
Čeprav so bili njegovi javni nastopi vidni in odmevni, je bilo njegovo politično delo precej prikrito. Formalno ni bil član katoliške narodne stranke,a je bil zanjo odločilna avtoriteta; podobno velja tudi za njegov odnos do Slovenske ljudske stranke. Ob upokojitvi mu je papež podelil čast naslovnega nadškofa garelskega. Še naprej je zavzeto spremljal slovensko versko in javno življenje ter poskušal pomirjujoče vplivati na takratni razdor v katoliških vrstah, hkrati pa je svaril pred kvarnim vplivom komunizma. Anton Bonaventura Jeglič se je rodil na današnji dan leta 1850 v Begunjah na Gorenjskem.
——-
Skladatelj SAMO VRÉMŠAK se je rodil na današnji dan leta 1930 v Kamniku. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je leta 1956 diplomiral iz kompozicije, štiri leta pozneje pa še iz solopetja. Poučeval je v Kamniku in Ljubljani; tu je na Glasbeni akademiji predaval teoretične predmete, od leta 1988 kot redni profesor. Bil je tudi svetovalec za glasbo pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije in zborovodja v Slovenski filharmoniji.
V skladateljskem delu je opustil začetni modernizem in opus gradil v čvrstih okvirih pogosto modalno razširjene tonalitetne osrediščenosti. Tudi njegov kompozicijski slog je zvrstno tradicionalen; opiral se je na ljudsko glasbeno izročilo. Samo Vremšak je bil cenjen tudi kot baritonist, orglavec in še zlasti kot zborovodja pevskega društva Lira iz Kamnika.
—–
Ameriški politik JOHN FITZGERALD KENNEDY je med drugo svetovno vojno služil v ameriški mornarici, po njej pa kot demokrat postal član predstavniške zbornice in pozneje senator. Konec leta 1960 je tesno zmagal na predsedniških volitvah in januarja naslednje leto prisegel kot prvi predsednik Združenih držav Amerike, ki je bil rimskokatoliške vere, in najmlajši dotlej.
V nastopnem govoru je med drugim dejal: »Ne sprašujte, kaj država lahko stori za vas, vprašajte se, kaj vi lahko storite zanjo!” Napovedal je boj proti revščini in tiraniji, zastavil obsežen program socialnih in zdravstvenih reform, se zavzemal za rasno enakopravnost ter pripravil načrt za ameriški pristanek na Luni do leta 1970.
Med drugim se je spopadel tudi s tako imenovano hladno vojno, zlasti s kubansko krizo in postavitvijo berlinskega zidu. Med pripravami za vnovično izvolitev je bil novembra leta 1963 na obisku v Teksasu v atentatu ubit. 35. predsednik Združenih držav Amerike John Fitzgerald Kennedy se je rodil na današnji dan pred sto leti v Brooklynu.
Cecilija Podkrajšek, prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Franc Sušnik, Koroški knjižničar, muzealec in publicist Prva vinarska zadruga v Metliki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Celestin, poznavalec ruske literature Vlado Habjan, realistična pripovedna proza o času vojne Sane Belak Šrauf, eden pionirjev slovenskih odprav v Himalajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Engelberg Gangl, pesnik in urednik lista “Učiteljski tovariš” France Štiglic, klasik in pionir slovenskega filma »Črne so sence pale čez Kras …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Martin Bavčer, Zgodovina Norika in Furlanije Vrenje zaradi dveh pomembnih mladinskih revij Usoda izgnancev za prebivalce Posavja in Posotelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pismo, v katerem se prvič pojavi ime Maribor Ivan Michler, raziskovalec kraškega podzemlja Osimski sporazumi in državna meja z Italijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik in slikar Stane Kregar - vodilni predstavnik (post)nadrealizma pri nas France Lombergar in začetki sodobnih nasadov jablan pri nas Pospešeno do decembrskega plebiscita *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana razsvetljena s plinskimi svetilkami Davorin Trstenjak - pobudnik slovenskega pisateljskega društva Marcel Ostaševski - lirični baritonist iz Radovljice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Ješe in prva uspešna operacija sive mrene pri nas Gregor Klančnik - predvojni smučarski prvak in uspešen gospodarstvenik Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Grof Jožef Emanuel Barbo – Waxsenstein, plemič, ki se je opredelil za slovenstvo Karel Širok, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec France Slana, nadaljevalec slovenskega slikarskega izročila *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov