Skladatelj in zborovodja FRAN VENTURINI se je rodil na današnji dan leta 1882 v Boljuncu pri Trstu. Študij na učiteljišču je končal v Kopru, tečaj za pouk v meščanskih šolah pa v Trstu. Najprej je služboval na Tržaškem, bil je tudi župan v kraju Dolina, nato pa je delal v Ljubljani v prosveti in v emigrantskih organizacijah. Po internaciji med drugo svetovno vojno se je vrnil v Trst. Fran Venturini je ustanavljal in uspešno vodil pevske zbore ter z njimi tudi gostoval. Skladal je predvsem zborovsko glasbo, pa tudi samospeve ter prirejal ljudske pesmi. Njegov harmonski stavek je bil preprost, spevna melodika pa odseva Venturinijev primorski značaj.
—–
Publicist FRAN VATOVEC je raziskoval teorijo in zgodovino slovenskega časnikarstva. O tem je napisal petnajst samostojnih del; številne slovenske publiciste je prikazal v monografskih razpravah. Po vojni je bil med drugim profesor retorike in predavatelj časnikarstva. Rodil se je na današnji dan leta 1901 v Gradišču ob Soči.
—–
Na današnji dan leta 1915 se je v Ljubljani rodil FRANC STADLER. Po končani trgovski šoli se je zaposlil pri Poštni hranilnici v Ljubljani. Že od aprila leta 1942 je deloval v Osvobodilni fronti, pozneje pa je bil komandant Varnostno-obveščevalne službe in Narodne zaščite za mesto Ljubljana. Leta 1943 se je pridružil Cankarjevi brigadi in kmalu postal namestnik poveljnika Vojske državne varnosti, po koncu vojne pa je v Ljubljani deloval v okviru uprave Službe državne varnosti.
Franc Stadler je bil v letih med obema svetovnima vojnama član telovadnega društva Sokol in tekmoval v atletiki, vodnih športih in gimnastiki. Kot vsestranski športnik je bil leta 1957 pobudnik prvega pohoda »Ob žici okupirane Ljubljane« ter pobudnik postavitve spominskih kamnov ob tej trasi, pozneje imenovani »Pot spominov in tovarištva«, zdaj pa je uradno »Pot ob žici«. Franc Stadler Pepe je leta 1980 dobil nagrado mesta Ljubljane.
——
Prva Majniška deklaracija je bila programska izjava Jugoslovanskega kluba v avstrijskem parlamentu na Dunaju na današnji dan pred sto leti. Bila je rezultat prizadevanja slovenskih in hrvaških, predvsem istrskih poslancev za rešitev jugoslovanskega vprašanja v habsburški monarhiji. Predlagatelji deklaracije so skušali jugoslovansko vprašanje rešiti še pred koncem vojne, da bi se s tem izognili morebitnim posledicam, ki bi jih prinesla zmaga centralnih ali antantnih sil in uveljavitev londonskega sporazuma. Prebral jo je predsednik Jugoslovanskega kluba, slovenski politik Anton Korošec.
Deklaracija je za leto dni postala tudi slovenski narodni program. Politični krogi habsburške monarhije zahteve Majniške deklaracije po združitvi vseh južnih Slovanov v samostojno državno telo brez prevlade drugih narodov in pod dinastijo Habsburžanov niso hoteli izpolniti. Zato in zaradi spremenjenih razmer po prvi svetovni vojni je postalo mnenje dunajskih krogov nepomembno, delno uresničitev prve Majniške deklaracije (brez habsburškega okvira) pa je pomenila ustanovitev Države Slovencev, Hrvatov in Srbov 29. oktobra 1918 v Zagrebu.