Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Politik in pisatelj IVAN PUCELJ se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti v Velikih Laščah. Izobraževal se je večinoma sam. Leta 1900 je odšel v Združene države Amerike ter deloval kot časnikar pri Novi domovini in Amerikanskem Slovencu. Čez dve leti se je vrnil v domovino in se začel ukvarjati s politiko. Leta 1919 se je pridružil liberalno usmerjeni Samostojni kmetijski stranki in bil v dvajsetih letih njen najvidnejši politični predstavnik. Dvakrat je bil izvoljen v narodno skupščino Kraljevine Jugoslavije. Od leta 1935 je bil član senata, maja 1941 pa so ga italijanski okupatorji imenovali za člana tako imenovane konzulte. Zaradi okupatorjevih ostrih ukrepov je izstopil iz konzulte in se umaknil v domači kraj. Konec leta 1944 so Ivana Puclja aretirali Nemci in ga odpeljali v taborišče Dachau. Tam je – že po vojni – po hudi bolezni umrl v ameriški vojaški bolnišnici.
—–
Skladatelj in zborovodja RADOVAN GOBEC se je rodil na današnji dan leta 1909 v Podgradu pri Ilirski Bistrici. Leta 1951 je na ljubljanski glasbeni akademiji diplomiral iz kompozicije in dirigiranja. V njegovem opusu so značilne operete, dve operi (Tremerski dukat in Kri v plamenih) ter vrsta partizanskih zborovskih pesmi in kantat.
Bil je tudi vnet organizator množičnih zborovskih festivalov – več let je bil umetniški vodja znamenitega Tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, dobro desetletje pa je vodil tudi Ljubljanski poletni festival v Križankah. Kot povojni dirigent Akademskega pevskega zbora Toneta Tomšiča je nadaljeval tradicijo Maroltovega predvojnega APZ-ja. Z njim in s Partizanskim pevskim zborom (prevzel ga je leta 1953 in ga vodil kar 28 let) je imel več kot tisoč nastopov. Kot pedagog je Radovan Gobec opravljal več profesorskih funkcij, nazadnje na Pedagoški akademiji v Ljubljani.
—–
Novinar in publicist DRAGO LAVRENČIČ je leta 1943 diplomiral na ljubljanski pravni fakulteti, bil po koncu druge svetovne vojne nekaj mesecev zaprt, nato pa je emigriral v Avstrijo in pozneje v Veliko Britanijo. Tam je sprva delal za novinarsko agencijo Reuters, nato pa se je zaposlil v slovenski sekciji BBC-ja. Za to najuglednejšo britansko radijsko družbo je bil več kot pol stoletja kritični zapisovalec in komentator stanja v vrsti komunističnih dežel, od Kube in Vzhodne Nemčije do Jugoslavije. O svojih potovanjih po Afriki in Bližnjem vzhodu je s psevdonim Anthony Sylvester napisal številne članke ter knjigi o Sudanu in Etiopiji. Ob osamosvojitvi Slovenije je za BBC poročal iz Ljubljane. Drago Lavrenčič se je rodil na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.
—–
Pesnik in novinar TIT VIDMAR je odšel v partizane, ko je bil še mladoleten, po koncu druge svetovne vojne pa je študiral filozofijo v Ljubljani in nato diplomacijo v Beogradu. Leta 1951 se je zaposlil pri časopisu »Slovenski poročevalec« ter pisal predvsem o kulturnih dogodkih na Slovenskem, zlasti na gledališkem področju. Šest let je bil stalni dopisnik časopisa »Delo« v Rimu in Moskvi. Leta 1978 je ustanovil »Književne liste«, samostojno tedensko literarno prilogo »Dela«, nekaj let pa je bil pomočnik glavnega urednika »Dela«. Prevajal je tudi rusko poezijo, svojo pesniško zbirko z naslovom »Lirika« pa je izdal leta 1958. Za novinarsko delo je dvakrat prejel Tomšičevo nagrado, red dela s srebrnim vencem ter odlikovanje Zaslužnega viteza za Republiko Italijo. Tit Vidmar se je rodil na današnji dan leta 1929 v Ljubljani.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Politik in pisatelj IVAN PUCELJ se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti v Velikih Laščah. Izobraževal se je večinoma sam. Leta 1900 je odšel v Združene države Amerike ter deloval kot časnikar pri Novi domovini in Amerikanskem Slovencu. Čez dve leti se je vrnil v domovino in se začel ukvarjati s politiko. Leta 1919 se je pridružil liberalno usmerjeni Samostojni kmetijski stranki in bil v dvajsetih letih njen najvidnejši politični predstavnik. Dvakrat je bil izvoljen v narodno skupščino Kraljevine Jugoslavije. Od leta 1935 je bil član senata, maja 1941 pa so ga italijanski okupatorji imenovali za člana tako imenovane konzulte. Zaradi okupatorjevih ostrih ukrepov je izstopil iz konzulte in se umaknil v domači kraj. Konec leta 1944 so Ivana Puclja aretirali Nemci in ga odpeljali v taborišče Dachau. Tam je – že po vojni – po hudi bolezni umrl v ameriški vojaški bolnišnici.
—–
Skladatelj in zborovodja RADOVAN GOBEC se je rodil na današnji dan leta 1909 v Podgradu pri Ilirski Bistrici. Leta 1951 je na ljubljanski glasbeni akademiji diplomiral iz kompozicije in dirigiranja. V njegovem opusu so značilne operete, dve operi (Tremerski dukat in Kri v plamenih) ter vrsta partizanskih zborovskih pesmi in kantat.
Bil je tudi vnet organizator množičnih zborovskih festivalov – več let je bil umetniški vodja znamenitega Tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, dobro desetletje pa je vodil tudi Ljubljanski poletni festival v Križankah. Kot povojni dirigent Akademskega pevskega zbora Toneta Tomšiča je nadaljeval tradicijo Maroltovega predvojnega APZ-ja. Z njim in s Partizanskim pevskim zborom (prevzel ga je leta 1953 in ga vodil kar 28 let) je imel več kot tisoč nastopov. Kot pedagog je Radovan Gobec opravljal več profesorskih funkcij, nazadnje na Pedagoški akademiji v Ljubljani.
—–
Novinar in publicist DRAGO LAVRENČIČ je leta 1943 diplomiral na ljubljanski pravni fakulteti, bil po koncu druge svetovne vojne nekaj mesecev zaprt, nato pa je emigriral v Avstrijo in pozneje v Veliko Britanijo. Tam je sprva delal za novinarsko agencijo Reuters, nato pa se je zaposlil v slovenski sekciji BBC-ja. Za to najuglednejšo britansko radijsko družbo je bil več kot pol stoletja kritični zapisovalec in komentator stanja v vrsti komunističnih dežel, od Kube in Vzhodne Nemčije do Jugoslavije. O svojih potovanjih po Afriki in Bližnjem vzhodu je s psevdonim Anthony Sylvester napisal številne članke ter knjigi o Sudanu in Etiopiji. Ob osamosvojitvi Slovenije je za BBC poročal iz Ljubljane. Drago Lavrenčič se je rodil na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.
—–
Pesnik in novinar TIT VIDMAR je odšel v partizane, ko je bil še mladoleten, po koncu druge svetovne vojne pa je študiral filozofijo v Ljubljani in nato diplomacijo v Beogradu. Leta 1951 se je zaposlil pri časopisu »Slovenski poročevalec« ter pisal predvsem o kulturnih dogodkih na Slovenskem, zlasti na gledališkem področju. Šest let je bil stalni dopisnik časopisa »Delo« v Rimu in Moskvi. Leta 1978 je ustanovil »Književne liste«, samostojno tedensko literarno prilogo »Dela«, nekaj let pa je bil pomočnik glavnega urednika »Dela«. Prevajal je tudi rusko poezijo, svojo pesniško zbirko z naslovom »Lirika« pa je izdal leta 1958. Za novinarsko delo je dvakrat prejel Tomšičevo nagrado, red dela s srebrnim vencem ter odlikovanje Zaslužnega viteza za Republiko Italijo. Tit Vidmar se je rodil na današnji dan leta 1929 v Ljubljani.
Avtor mladinskih pripovedi, povesti in romanov Godba glavnega štaba slovenske partizanske vojske Slovenski krvni davek v Galiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznujemo slovensko Prekmurje Ameriški kongresnik slovenskega rodu Strokovnjak za matematično statistiko in verjetnostne račune *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki je prebujal narodno zavest Predstojnica kongregacije šolskih sester Lov na tune v Tržaškem zalivu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Podučna knjiga materam, kako naj sebe in svoje otroke zdrave ohranijo« Maribor dobi dramatično društvo Prevajalka knjig in filmov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča »Nedelja sirkovih metel« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Apostolski upravitelj jugoslovanskega dela Goriške nadškofije Izvirni pristopi k oblikovanju lutk V Neaplju o povojni ozemeljski pripadnosti Istre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dachavskih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske matice Eden od začetnikov slovenskega alpinizma Prežihov Voranc – socialni realist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Od istrskih do haloških krajinskih motivov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna čitalnica v Ilirski Bistrici Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp Pisatelj, ki je Istro postavil na slovenski literarni zemljevid *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Na braniku slovenske šole v Celju Žlahtna odrska interpretka materinskih likov Ideja o Slovenski planinski poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Teolog, pisatelj in pesnik Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih S sadjem in vinom po evropskih razstavah Basist ter operni in koncertni pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za razvoj pridelave sadja Denarna reforma podonavske monarhije Trener na poti do olimpijskih odličij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Na Bledu o Balkanski federaciji Samopostrežne trgovine prihajajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi, kot sta jih sklenili Jugoslavija in Italija ostajajo v veljavi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden začetnikov cepljenja proti črnim kozam Od pop arta prek abstrakcije do erotičnih motivov Osvobajanje Zgornje Savinjske doline *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov