Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1811 se je v Trstu rodil časnikar, publicist in diplomat ALOJZ DOBRÁVEC. V Milanu je študiral filozofijo, na Dunaju in v Parizu pa pravo. Slovel je kot eden najvplivnejših novinarjev v Franciji. Leta 1840 je sodeloval pri strmoglavljenju rojalista Thiersa. Nova vlada je nato Dobravca pošiljala na različna poslanstva v Nemčijo, Italijo in Španijo. Pozneje mu je tudi avstrijski dvor zaupal reorganizacijo avstrijskih konzulatov v Franciji in Španiji. Med Slovenci v diplomatski službi pred prvo svetovno vojno je bil Alojz Dobravec izjemen primer, saj se je uveljavil v diplomaciji dveh držav.
—–
Pisateljica ILKA VAŠTE se je rodila na današnji dan leta 1891 v Novem mestu Poučevala je v več slovenskih krajih, na koncu pa je bila predmetna učiteljica v Ljubljani. Kot pisateljica se je posvečala predvsem priljubljeni zgodovinski povesti oziroma romanu in tako nadaljevala romantično domačo in tujo tradicijo na tem področju. Opisovala je slovensko zgodovino od naselitve Slovanov na našem ozemlju do reformacije in Ilirskih provinc. Znani so njeni romani Svet v zatonu, Vražje dekle, Gričarji in Upor. Najuspešnejše delo pisatejice Ilke Vašte je »Roman o Prešernu«, manj znan pa je njen roman o Janezu Trdini »Izobčenec«.
—–
Politik in publicist DUŠAN PLENIČAR je bil julija leta 1941 izgnan v Srbijo, vendar se je kmalu vrnil v Ljubljano in se zaposlil pri Rdečem križu Slovenije. Bil je eden vodilnih članov organizacije »Pobratim« in njene naslednice, ilegalne vojaške formacije slovenskega protirevolucionarnega tabora, »Narodne legije«. Leta 1944 je postal član vodstva četniške Državne obveščevalne službe. Ob koncu vojne je emigriral v Italijo, nato v Nemčijo in postal član organizacije »Slovenska pravda«.
Nekaj let pozneje je odšel v Veliko Britanijo in bil dolga leta urednik revije »Klic Triglava«, ustanovil in vodil je tiskarno za slovenske in jugoslovanske publikacije, bil pa je tudi koordinator Svetovnega slovenskega kongresa za Veliko Britanijo. Za zasluge, ki jih je imel za katoliško cerkev v Angliji in ekumensko gibanje, mu je papež Janez Pavel II. podelil odlikovanje »Pro Ecclesia et Pontifice«. Dušan Pleničar se je rodil na današnji dan leta 1921 v Litiji.
—–
Finančnik in politik JANKO SMOLE je študiral na pravni fakulteti v Ljubljani, leta 1947 pa je opravil višji ekonomski tečaj v Beogradu. Med drugo svetovno vojno je sodeloval z Osvobodilno fronto, bil v okupatorjevih zaporih, nato pa propagandist v Glavnem štabu narodnoosvobodilne vojske. Po vojni je opravljal različne funkcije v slovenski in zvezni vladi v Beogradu (bil je tudi guverner Narodne banke Jugoslavije), dve leti pa namestnik izvršilnega direktorja Mednarodne banke za obnovo in razvoj v Washingtonu.
Kot predsednik Izvršnega sveta slovenske skupščine je decembra leta 1966 skupaj s celotno vlado odstopil, saj so poslanci sprejeli odločitev, ki je bila v nasprotju s cilji tedanje gospodarske reforme. To je bil prvi primer odstopa republiške vlade v Jugoslaviji. Pozneje je bil zvezni minister za finance ter predsednik poslovodnega odbora Ljubljanske banke. Po upokojitvi je vodil Fundacijo Franca Rozmana Staneta, humanitarno ustanovo, ki pomaga pri urejanju socialnih vprašanj borcev in invalidov iz druge svetovne vojne in vojne za osamosvojitev. Janko Smole se je rodil na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1811 se je v Trstu rodil časnikar, publicist in diplomat ALOJZ DOBRÁVEC. V Milanu je študiral filozofijo, na Dunaju in v Parizu pa pravo. Slovel je kot eden najvplivnejših novinarjev v Franciji. Leta 1840 je sodeloval pri strmoglavljenju rojalista Thiersa. Nova vlada je nato Dobravca pošiljala na različna poslanstva v Nemčijo, Italijo in Španijo. Pozneje mu je tudi avstrijski dvor zaupal reorganizacijo avstrijskih konzulatov v Franciji in Španiji. Med Slovenci v diplomatski službi pred prvo svetovno vojno je bil Alojz Dobravec izjemen primer, saj se je uveljavil v diplomaciji dveh držav.
—–
Pisateljica ILKA VAŠTE se je rodila na današnji dan leta 1891 v Novem mestu Poučevala je v več slovenskih krajih, na koncu pa je bila predmetna učiteljica v Ljubljani. Kot pisateljica se je posvečala predvsem priljubljeni zgodovinski povesti oziroma romanu in tako nadaljevala romantično domačo in tujo tradicijo na tem področju. Opisovala je slovensko zgodovino od naselitve Slovanov na našem ozemlju do reformacije in Ilirskih provinc. Znani so njeni romani Svet v zatonu, Vražje dekle, Gričarji in Upor. Najuspešnejše delo pisatejice Ilke Vašte je »Roman o Prešernu«, manj znan pa je njen roman o Janezu Trdini »Izobčenec«.
—–
Politik in publicist DUŠAN PLENIČAR je bil julija leta 1941 izgnan v Srbijo, vendar se je kmalu vrnil v Ljubljano in se zaposlil pri Rdečem križu Slovenije. Bil je eden vodilnih članov organizacije »Pobratim« in njene naslednice, ilegalne vojaške formacije slovenskega protirevolucionarnega tabora, »Narodne legije«. Leta 1944 je postal član vodstva četniške Državne obveščevalne službe. Ob koncu vojne je emigriral v Italijo, nato v Nemčijo in postal član organizacije »Slovenska pravda«.
Nekaj let pozneje je odšel v Veliko Britanijo in bil dolga leta urednik revije »Klic Triglava«, ustanovil in vodil je tiskarno za slovenske in jugoslovanske publikacije, bil pa je tudi koordinator Svetovnega slovenskega kongresa za Veliko Britanijo. Za zasluge, ki jih je imel za katoliško cerkev v Angliji in ekumensko gibanje, mu je papež Janez Pavel II. podelil odlikovanje »Pro Ecclesia et Pontifice«. Dušan Pleničar se je rodil na današnji dan leta 1921 v Litiji.
—–
Finančnik in politik JANKO SMOLE je študiral na pravni fakulteti v Ljubljani, leta 1947 pa je opravil višji ekonomski tečaj v Beogradu. Med drugo svetovno vojno je sodeloval z Osvobodilno fronto, bil v okupatorjevih zaporih, nato pa propagandist v Glavnem štabu narodnoosvobodilne vojske. Po vojni je opravljal različne funkcije v slovenski in zvezni vladi v Beogradu (bil je tudi guverner Narodne banke Jugoslavije), dve leti pa namestnik izvršilnega direktorja Mednarodne banke za obnovo in razvoj v Washingtonu.
Kot predsednik Izvršnega sveta slovenske skupščine je decembra leta 1966 skupaj s celotno vlado odstopil, saj so poslanci sprejeli odločitev, ki je bila v nasprotju s cilji tedanje gospodarske reforme. To je bil prvi primer odstopa republiške vlade v Jugoslaviji. Pozneje je bil zvezni minister za finance ter predsednik poslovodnega odbora Ljubljanske banke. Po upokojitvi je vodil Fundacijo Franca Rozmana Staneta, humanitarno ustanovo, ki pomaga pri urejanju socialnih vprašanj borcev in invalidov iz druge svetovne vojne in vojne za osamosvojitev. Janko Smole se je rodil na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.
Cecilija Podkrajšek, prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Franc Sušnik, Koroški knjižničar, muzealec in publicist Prva vinarska zadruga v Metliki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Celestin, poznavalec ruske literature Vlado Habjan, realistična pripovedna proza o času vojne Sane Belak Šrauf, eden pionirjev slovenskih odprav v Himalajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Engelberg Gangl, pesnik in urednik lista “Učiteljski tovariš” France Štiglic, klasik in pionir slovenskega filma »Črne so sence pale čez Kras …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Martin Bavčer, Zgodovina Norika in Furlanije Vrenje zaradi dveh pomembnih mladinskih revij Usoda izgnancev za prebivalce Posavja in Posotelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pismo, v katerem se prvič pojavi ime Maribor Ivan Michler, raziskovalec kraškega podzemlja Osimski sporazumi in državna meja z Italijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik in slikar Stane Kregar - vodilni predstavnik (post)nadrealizma pri nas France Lombergar in začetki sodobnih nasadov jablan pri nas Pospešeno do decembrskega plebiscita *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana razsvetljena s plinskimi svetilkami Davorin Trstenjak - pobudnik slovenskega pisateljskega društva Marcel Ostaševski - lirični baritonist iz Radovljice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Ješe in prva uspešna operacija sive mrene pri nas Gregor Klančnik - predvojni smučarski prvak in uspešen gospodarstvenik Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Grof Jožef Emanuel Barbo – Waxsenstein, plemič, ki se je opredelil za slovenstvo Karel Širok, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec France Slana, nadaljevalec slovenskega slikarskega izročila *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov