Kipar PASQUALE LAZZARINI se je izučil verjetno v Benetkah, po poroki s hčerjo goriškega kiparja Peccassija pa se je naselil v Gorici in po tastovi smrti leta 1698 prevzel njegovo delavnico. Lazzarini velja za osrednjega predstavnika baročnega kiparstva na Primorskem. Nadaljeval je tradicijo tabernakeljskega in zlasti stebričnega tipa kamnitega oltarja s kiparsko poudarjeno oltarno mizo, obhodnima lokoma in zgornjim zaključnim delom. Zmerno razgibane figure so večinoma majhne, tako da ostaja poudarek na oltarni arhitekturi. Njegovi najpomembnejši deli sta velika oltarja v cerkvi svetega Ignacija v Gorici in v župnijski cerkvi v Kobaridu. Kipar Pasquale Lazzarini se je rodil pred 350-imi leti v Benetkah.
—–
Protestanski pridigar MARKO KUMPREHT je ob podpori štajerskih deželnih stanov študiral na graški stanovski šoli, leta 1582 pa se je kot štipendist kranjskih stanov vpisal na univerzo v Tübingenu, pozneje pa je študiral še v Strasbourgu. Leta 1588 je postal predikant v Ljubljani, pridigarsko službo pa je opravljal tudi v gradu grofa Ahaca Turna na Križu pri Kamniku. Kot pridigar je dvakrat spremljal vojsko kranjske dežele proti Turkom, leta 1600 pa je bil z drugimi predikanti pregnan iz Dežele Kranjske. Marko Kumpreht – rodil se je okoli leta 1550 v Ljubljani – je tudi skladal slovenske cerkvene pesmi; v zadnji izdaji protestantske pesmarice jih je sedem z njegovim imenom.
——
Začetki današnjega Slovenskega etnografskega muzeja segajo v leto 1821, ko so ustanovili »Kranjski deželni muzej« in v njegovem okviru tudi etnografsko zbirko, tri leta pozneje pa je Ministrstvo za prosveto Kraljevine Jugoslavije v Ljubljani ustanovilo »Kraljevi etnografski muzej«, ki je dobil prostore v stavbi Narodnega muzeja. Vendar je bila zaradi pomanjkanja prostora v naslednjih desetletjih temeljna usmeritev etnografskega muzeja pripravljanje občasnih tematskih razstav; posamezne zbirke so bile na ogled v gradovih v okolici Ljubljane. Pomemben za Slovenski etnografski muzej je bil današnji dan pred 20-imi leti: takrat so se preselili v svojo prvo lastno muzejsko hišo – v obnovljene prostore nekdanje vojašnice na južni strani Metelkove ulice v Ljubljani.
—–
Arheolog in epigrafik BALDUÍN SÁRIA je leta 1921 na Dunaju doktoriral iz prazgodovinske in klasične arheologije. Na ljubljanski univerzi je bil med prvimi, ki so si prizadevali za študij arheologije, in prvi, ki se je v Sloveniji ukvarjal z epigrafiko – torej s starimi antičnimi napisi – na evropski ravni. Vodil je pomembna izkopavanja v Sloveniji in Makedoniji, pisal o vojaški zgodovini slovenskih krajev v rimski dobi, o poznoantičnih utrdbah in Emoni. Izdal je tudi nekaj temeljnih del o antični zgodovini Norika in Panonije s poudarkom na zdajšnjem slovenskem ozemlju. Balduin Saria se je rodil na današnji dan leta 1893 na Ptuju.
—–
Botanik in vrtnar ANDREJ FLEISCHMAN se je rodil leta 1805 v Beričevem pri Ljubljani; natančen datum ni znan. V ljubljanskem botaničnem vrtu je bil najprej vrtnar, od leta 1850 pa predstojnik. Raziskoval je kranjsko floro in pisal članke s floristično tematiko. Po njem se imenuje tudi nekaj rastlin. Andrej Fleischman je umrl na današnji dan pred 150-imi leti v Ljubljani.