Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Najznamenitejši član široko razpredene družine glasbenikov Stamicev je bil JAN VACLAV STAMIC. Družina je bila po rodu iz Maribora, vendar se je pozneje razpršila po Češkem in Nemčiji. Jan Vaclav velja za soustvarjalca novejšega sloga instrumentalne glasbe. Njegov slog je jasno prepoznaven in klen v izrazu. Zapustil je petdeset simfonij, več violinskih koncertov in sonat ter vrsto orkestralnih triev in krajših komornih del. Njegovo glasbo je visoko cenil tudi Mozart. Skladatelj Jan Vaclav Stamic se je rodil na današnji dan leta 1717 v Nemškem Brodu na Češkem.
—–
Metalurg in izumitelj vitez LAMBERT PANTZ je bil med drugim tudi vodja Zoisovih fužin v Bohinju in prvi tehnični ravnatelj Kranjske industrijske družbe. Je zelo zaslužen za razvoj železarstva na Gorenjskem, saj je s svojimi izumi in racionalizacijo delovnih procesov ohranjal konkurenčnost te družbe na svetovnem trgu. Izumil je postopek za izdelavo izboljšanega feromangana v plavžu; s tem izdelkom je zaslovel po vsem svetu ter dobil več priznanj in zlato medaljo na svetovni razstavi na Dunaju leta 1873. Izdelal in patentiral je tudi žičnico nihalko za prevoz rude z Begunjščice ter gozdarske tovorne žičnice na Pokljuki in Jelovici. Žičnico iz Blatnega dola na Jelovico so uporabljali vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja in je tudi edina, ki ni speljana v ravni črti – kót pri vmesni postaji je 173 stopinj. Zdaj je zaščitena kot tehniški spomenik. Metalurg in izumitelj Lambert Pantz se je verjetno rodil leta 1825 v Tržiču.
—–
Avstrijski cesar Jožef II. je leta 1782 v vseh dednih deželah svoje monarhije z dekretom razpustil samostane, ki niso bili neposredno vključeni v pastoralno, šolsko in socialno delo, na današnji dan leta 1786 pa je podpisal odlok o ustanovitvi civilne bolnišnice v Ljubljani, ki naj bi jo uredili v enem teh zapuščenih samostanov. Izbrali so samostan diskalceatov na Ajdovščini ( na vogalu z današnjo Dalmatinovo ulico). Prevzeli in uredili so ga usmiljeni bratje iz Trsta in v njem odprli tudi javno lekarno.
Bolnišnica je imela sprva dvanajst postelj (od teh jih je bilo devet namenjenih moškim) in tri oddelke: kirurškega, internističnega in dermatovenerološkega (zaradi sifilisa). Za reveže je bila oskrba brezplačna.
Ko je po dveh letih cesar spet prišel v Ljubljano in si ogledal bolnišnico, je ukazal prezidati tudi cerkev in zakristijo v bolniške sobe in zgraditi prostore za duševne bolnike. Bolnišnica je pozneje izpod mestnega okrilja prešla pod deželno in delovala dobro stoletje – vse do hudega potresa aprila leta 1895.
—–
Pisatelj in dramatik ALEKSANDER MARODIĆ se je rodil na današnji dan leta 1920 v Zagrebu. Sprva je delal kot novinar, nato pa se je posvetil samo pisateljevanju in živel kot svobodni umetnik. Leta 1955 se je preselil v Slovenijo in tu ustvaril večino svojih del. Napisal je več kot 300 radijskih in televizijskih iger, odrskih in proznih del, mladinskih povesti ter televizijskih nadaljevank in nanizank.
Prav po zadnjih je širši javnosti najbolj znan, saj so nanizanke, kot so Mali oglasi, Poti in stranpoti ter Naša krajevna skupnost utrdile njegov sloves avtorja, ki zna podrobno opazovati družbeno stvarnost svojega časa in hkrati biti dovolj oddaljen, da se lahko šali in norčuje iz slabosti in domnevnih vrlin vodilnih predstavnikov družbe na lokalni ravni. Več njegovih del so prevedli in predvajali v tujih radijskih in televizijskih sporedih.
6244 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Najznamenitejši član široko razpredene družine glasbenikov Stamicev je bil JAN VACLAV STAMIC. Družina je bila po rodu iz Maribora, vendar se je pozneje razpršila po Češkem in Nemčiji. Jan Vaclav velja za soustvarjalca novejšega sloga instrumentalne glasbe. Njegov slog je jasno prepoznaven in klen v izrazu. Zapustil je petdeset simfonij, več violinskih koncertov in sonat ter vrsto orkestralnih triev in krajših komornih del. Njegovo glasbo je visoko cenil tudi Mozart. Skladatelj Jan Vaclav Stamic se je rodil na današnji dan leta 1717 v Nemškem Brodu na Češkem.
—–
Metalurg in izumitelj vitez LAMBERT PANTZ je bil med drugim tudi vodja Zoisovih fužin v Bohinju in prvi tehnični ravnatelj Kranjske industrijske družbe. Je zelo zaslužen za razvoj železarstva na Gorenjskem, saj je s svojimi izumi in racionalizacijo delovnih procesov ohranjal konkurenčnost te družbe na svetovnem trgu. Izumil je postopek za izdelavo izboljšanega feromangana v plavžu; s tem izdelkom je zaslovel po vsem svetu ter dobil več priznanj in zlato medaljo na svetovni razstavi na Dunaju leta 1873. Izdelal in patentiral je tudi žičnico nihalko za prevoz rude z Begunjščice ter gozdarske tovorne žičnice na Pokljuki in Jelovici. Žičnico iz Blatnega dola na Jelovico so uporabljali vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja in je tudi edina, ki ni speljana v ravni črti – kót pri vmesni postaji je 173 stopinj. Zdaj je zaščitena kot tehniški spomenik. Metalurg in izumitelj Lambert Pantz se je verjetno rodil leta 1825 v Tržiču.
—–
Avstrijski cesar Jožef II. je leta 1782 v vseh dednih deželah svoje monarhije z dekretom razpustil samostane, ki niso bili neposredno vključeni v pastoralno, šolsko in socialno delo, na današnji dan leta 1786 pa je podpisal odlok o ustanovitvi civilne bolnišnice v Ljubljani, ki naj bi jo uredili v enem teh zapuščenih samostanov. Izbrali so samostan diskalceatov na Ajdovščini ( na vogalu z današnjo Dalmatinovo ulico). Prevzeli in uredili so ga usmiljeni bratje iz Trsta in v njem odprli tudi javno lekarno.
Bolnišnica je imela sprva dvanajst postelj (od teh jih je bilo devet namenjenih moškim) in tri oddelke: kirurškega, internističnega in dermatovenerološkega (zaradi sifilisa). Za reveže je bila oskrba brezplačna.
Ko je po dveh letih cesar spet prišel v Ljubljano in si ogledal bolnišnico, je ukazal prezidati tudi cerkev in zakristijo v bolniške sobe in zgraditi prostore za duševne bolnike. Bolnišnica je pozneje izpod mestnega okrilja prešla pod deželno in delovala dobro stoletje – vse do hudega potresa aprila leta 1895.
—–
Pisatelj in dramatik ALEKSANDER MARODIĆ se je rodil na današnji dan leta 1920 v Zagrebu. Sprva je delal kot novinar, nato pa se je posvetil samo pisateljevanju in živel kot svobodni umetnik. Leta 1955 se je preselil v Slovenijo in tu ustvaril večino svojih del. Napisal je več kot 300 radijskih in televizijskih iger, odrskih in proznih del, mladinskih povesti ter televizijskih nadaljevank in nanizank.
Prav po zadnjih je širši javnosti najbolj znan, saj so nanizanke, kot so Mali oglasi, Poti in stranpoti ter Naša krajevna skupnost utrdile njegov sloves avtorja, ki zna podrobno opazovati družbeno stvarnost svojega časa in hkrati biti dovolj oddaljen, da se lahko šali in norčuje iz slabosti in domnevnih vrlin vodilnih predstavnikov družbe na lokalni ravni. Več njegovih del so prevedli in predvajali v tujih radijskih in televizijskih sporedih.
Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Grof Jožef Emanuel Barbo – Waxsenstein, plemič, ki se je opredelil za slovenstvo Karel Širok, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec France Slana, nadaljevalec slovenskega slikarskega izročila *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maks Obersnel - ustanovitelj Splošne posojilnice v Trstu France Klopčič - zapornik v Jugoslaviji in v Sovjetski zvezi Lajči Pandur - krajinarjeva panonska motivika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljansko dramatično društvo Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov Uničen in ponovno postavljen spomenik partizanski zmagi na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Orkester Slovenske filharmonije Igralski posluh za krhke odrske podobe Odstop slovenskega nadškofa v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Ksaver Križman - mojster izdelave orgel Zdravnik Viljem Kovač - ustanovitelj otroške bolnišnice v Ljubljani Kristina Brenk in prigode Pike Nogavičke "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kratek navòd v številčenju« in »Kratko številoslovje« Eden pionirjev slovenske radijske tehnike Literat za vse generacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šentpavelski benediktinci podelijo posesti v bližini Maribora Kazni za starše, ki otrok niso pošiljali v šolo Slovenska krščanskosocialna zveza za Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eno osrednjih imen povojne slovenske arhitekture Režiser radijskih iger Eden prvih večjih napadov na italijanske okupacijske sile *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konservativna trojica staroslovencev Za Ljutomerom in Žalcem – tretji slovenski tabor v Šempasu Inventarna knjiga ‒ najpomembnejši galerijski dokument *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar – odličen portretist Violončelist in glasbeni pedagog iz Brna Od ilegalnega pevca do igralca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednik Slovenskega biografskega leksikona Vizionar prostorskega razvoja Murske Sobote Dunajsko opozorilo na položaj manjšin *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptujski strokovnjak za rimsko obdobje »Goriški slavček« – naš največji lirik med Jenkom in moderno Ena najuspešnejših slovenskih jadralnih letalk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov